Sanje ali obisk?

V študentskih letih sem s prijateljico najemala stanovanje z ločenima spalnicama. V tistem času sem tudi spoznala fanta, s katerim sva bila zelo dobra prijatelja. Med nama je bila med neka simpatija in privlačnost, čeprav nisva hotela pretirano pokazati čustev drug do drugega. Sva si pa pomagala pri reševanju problemov z dolgimi pogovori, nasveti, čemur je sledilo, da sva se dotaknila tudi nenavadnih tem. No, in enkrat ko sem že sladko spala, zazvoni zvonec. "Pa kdo sedaj teži ob tej uri, ne da se mi it pogledat..." in spet zvoni. Seveda nisem šla odpret, sem pa slišala vrata sosednje sobe (od cimre), kako jih je odprla. Slišala sem njene korake, stikalo za luč, škrtanje kljuca v kljucavnici in potem: "O zdravo, kaj pa ti tukaj, vstopi!" (je namrec deževalo, pihalo, temperature pa so bile nizke).Potem sem slišala njegov glas: "Kje pa je Saša?" in glas moje cimre: " Ja kje pa naj bo ob tej uri, spi, ne..." in potem slišim korake, kako je počasi prijel za kljuko in potiho odprl vrata, vstopil v sobo, jaz pa sem ležala tako da sem bila s hrbtom obrnjena proti vratom. Potem sem čutila kako je sedel na posteljo poleg mene, prav čutila sem tisto hladnost, ki se čuti, če ima človek na sebi bundo in je zunaj pod nič stopinjami. Moje misli pa so bile: "Moram se obrnit (proti njemu), da se ne bo premislil in odšel..." Pa se mi kar nekako ni dalo,potem sem le zbrala toliko "moči" in se obrnila na drugo stran ter pogledala, pa ni bilo nikogar! V tistem trenutku mi je začelo razbijat srce, ker sem bila preprična da nisem sanjala, saj sanje tako žive le ne morejo biti. Nemogoče. Še nekaj časa nisem prišla k sebi. Kako? Če sem slišala razločne glasove, če se ti sanja je drugače! Ne morem verjeti! Slišala sem kako dežuje in res je deževalo! Samo mojega prijatelja ni bilo nikjer... Šla sem spraševat cimro, če res ni šla odpret vrat, ko je nekdo zvonil. Ne, spala je. Očitno sem res sanjala. Ko sem to povedala prijatelju, je rekel, da se je takrat vračal iz neke zabave in je imel namen priti k meni na obisk, a se je potem premislil, ker je bilo sredi noči oz. proti jutru, takrat ko sem jaz to sanjala... Še danes ne morem verjeti. Ves tisti občutek.... Še danes se nama s tem prijateljem dogaja, da "sodelujeva" telepatsko. Včasih še "kar tako " spomnim nanj, pa pride kakšen mail od njega ali tel. klic,... Zanimivo!


Saša