Razlike med spoloma

[luana]

Škoda, ko nisem shranila enega forwarda, o še enem primeru, ko na svoj pogled, ko ne poznaš ozadja, izpade čisto drugačna slika. Bilo je nekaj o potnici na letalu, ki je bila slepa.

Evo Rena ker se spominjam tega, bom kar tu napisala.
Dogajalo se je na letalu, zraven tudi slepa potnica s seboj je imela psa vodnika, baje so imeli postanek pred nadaljnim letom. Ker se gospa ni želala sprehoditi med odmorom, menda  znanka pilota, je le ta odpeljal njenega psa na zrak.
 Ko je vse to videla okolica, potniki in ne vem kdo še,  to sliko: Pilot s psem vodnikom, so se zgražali nad dogotkom, beri bolj kakor nad dogodkom, nad tem da jih je vozil slepi pilot.
Kaj je bilo v resnici, pilot je le odpeljal psa na zrak-potrebo.
Zaključek pa si itak ti dodala, če ne poznaš ozadja ne moreš....s...
S tem da je ta pilot potem izgubil tudi službo.
Nauk sledi,
brez mojega komentarja.
By  

[Rena]

Ja, to je bila ta zgodba. Hvala Luana. 

[Zarja]

Kriva je emancipacija, saj ženske z otroci ne govorijo več ali le po deset minut na dan. Posledično si torej vzamejo več časa za ličenje in nakupe, kar vidimo tudi po prostoru ki je v veleblagovnicah namenjen ženskam.  Tako otroci postanejo mevže, zlasti fantki, prisiljeni so odraščati brez prave mame, sledi pa upor in so tako na koncu takšni kakršne jih poznamo.  Seveda se jim je predvsem v zadnjem času nudil denar in materialne dobrine, zato ne enega ne drugega ne cenijo nič, čemur sledi da nastopajo zahteve višje sorte, torej nekaj kar ni prisluženo niti z bontonom v družini.  Takšni otroci kot vemo so produkt emancipiranih žensk, neskrbnih očetov, posledično pa je primeren tudi šolski uspeh, ugovarjanje ne le staršem tudi ostali okolic, pa naj si bo učitelju, šefu ali policaju.  

Ker družba niti ne ve kako se da drugače živeti kot po kopitu trenda tačas, ti isti otroci krojijo usodo naslednjim generacijam zato pač razlika med spoloma bo vedno večja, saj očitno poti nazaj ni več. In pot nazaj je takšna da bi ženska ostala ženska, moški pa moški.  To seveda v dobesednem pomenu, zato naj ženska vsaj svoje otroke zna vzgojiti za kar niti ličil, niti lepih oblek ne rabi in darilo se ji bo povrnilo samo po sebi.  Moški seveda naj ostane moški, oboje kovač in direktor, saj ženski torej njegovi ženi je nekako prirejeno, da ji ta isti kovač oziroma direktor pred sezono počisti motiko za obdelovanje vrta. Pa kolikor ga je že.

Andres

se podpišem pod tole

Sama sem svoja direktorica in moj partner je svoj direktor. Ko sva se odločila za skupno pot, sva se dogovorila, da sva partnerja, ki bosta enakopravno sodelovala. Ni vedno vse lahko in enostavno, a vse se da s pogovorom, dogovorom, ljubeznijo in s spoštovanjem.

Nihče mi ne bo določal, kaj bom delala ( se ličila, kuhala, žagala, ljubkovala, negovala ali disciplinirala otroka...), ker zmorem vse. In ne bom določala partnerju, kaj naj dela. Ker zmore vse. Sva odrasli osebi, ki se svobodno odločata in se dogovarjata. V mojo roko paše žaga in kladivo, ravno tako kot v moževo. In v njegovo roko paše kuhalnica in metla, ravno tako kot v mojo. On vnaša v najin in starševski odnos moško energijo, jaz žensko. In to bova spoštovala, dopolnjevala, se učila drug od drugega. Kjer bom jaz odpovedala ali bom " premehka", bo dopolnil on in obratno. Vendar je pomembno, da se ne izključujeta, izpodbijata, ampak da nastopata skladno. Zato je to tudi vedno tako težko. A to nikakor ne pomeni, da je discipliniranje, zunanje aktivnosti z otrokom, razvedrilo moževo opravilo, moje pa zagovarjanje, negovanje, spodbujanje k obveznostim. Oba imava vse odgovornosti, delovanje pa je odvisno od počutja, situacije....

Podpisujem se pa samo pod svoje menje. In pod svoje izkušnje. Ker te občutim, jih razumem, zato jih lahko tudi razlagam.

Ženska ni stroj za oplojevanje, rojevanje in zadovoljevanje moškega. Ženska ni stroj. Je živo bitje s svojimi čustvi, občutji, potrebami, zadregami. Kot tudi moški. To moški razume, ampak samo tisti moški, ki vidi in občuti v sebi kaj več kot to, da je poslan na to zemljo, da čim več semen čim bolj široko raztrosi. Enako velja za moškega.

Jaz vidim glavno težavo celotnih odnosov med spoloma v tem, da se ljudje premalo poznajo preden se odločajo za pomembne življenjske korake kot so zveza, poroka, otrok.. Sami sebe. Posledično ne vedo, kaj želijo, kaj potrebujejo, kaj jih žene v nekaj. Kar zgodi se. Po mojem se otrok " ne bi smel kar tako zgoditi ", isto zveza. Nekdo ti piha na dušo in ker ti je dolgčas ali se počutiš zaželjena ali lepa ob njem, se pač greš odnosa z njim. Moški pa pade na ženskino zunanjost, kar mu godi, ker se lahko seksualno zadovolji in še postavlja pred moškimi kolegi. Seveda sedaj govorim o stereotipih.

 In se zgodi otrok. Potem se pa začne obtoževanje, če se seveda že ni prej.... Pa nimata časa za to in ono..... v stilu pritoževanja... vedno sem si želela potovati....grem na košarko... grem na pivo s kolegi....bla bla bla  , ko so odgovornosti tu, je med polizan. Klasična zgodba. Se odtujita. Otroke zaposlita s polno obveznosti, da sta čim manj z njimi. Skupne vikende že nekako zgurajo. Onadva oba emocionalno, spolno nepotešena iščeta zadovoljstvo drugje. In življenje mineva.... In kaj sta prenesla naslednji generaciji, svojim otrokom. " Prekrasen " vzorec.

Zato vse te obtožbe, pritoževanja, negativizem ni rešitev, ker samo širi negativno energijo in zbuja odpor. Vsak naj razčisti pri sebi in naredi spremembo v svojem življenju.

Tu se kar nekaj poslpošuje na osnovih lastnih negativnih izkušenj, kot da so sedaj vse ženske hladne, nedostopne matere, ker pač ne živijo samo zato, da spečejo najbolj dober štrudel v vasi. Življenje se pač spreminja in odnosi se psoledično spreminjajo. In moški in ženske moramo svoje vloge v odnosih redefinirati. In prenehati sanjati o preživelih vzorcih.

Ker ženske nismo več odrezane iz izobraževanja in nismo več nepismene kot včasih, zato tudi moški za nas ni več alfa in omega. NAŠ BOG. Sociologi so preko znanstvenega raziskovanja spoznali, da imajo s spreminjanjem sveta in to redefinicijo ravno moški največ težav, ker se počutijo odveč, se bojijo, da bodo postali nepotrebni. Ne bojte se. To se verjetno ne bo zgodilo.  Verjetno In prosim vas, kateri KRALJ se pa še ni pritoževal, upiram, koval maščevanje, ko so mu krono in prestol odvzeli.  


p.s. zakaj toilko odnosov, ki so se začeli v srednji šoli, fakulteti, razpade že pri prvem Saturnovem povratku? Zakaj ima toliko ljudi težave sami s  seboj ob tem povratku?

No tko nekak sem jst mela stvari v glavi, samo ne znam razložit tako dobro

[Andres]

Ta hip se ne morem širše razpisati, a bom to storil ob prvem možnem času. Opažam pa, da vsi govorimo isto ali podobno, toda nikjer nisem zasledil nekih ženskih značilnosti o katerih bom pisal kot rečeno v nadaljevanju.

Andres

[Orange]

Ženska ni več ženska. Desc je postala že dolgo tega. Ženska tudi nima več materinstva v sebi, kar ji je naravno dano. Kako naj ga ima, če je pa desc.  Obrita je vsaka, saj s tem med drugim pač  zakriva svoj kompleks sivosti. Zanimivo, da se naše stare mame niso brile. Kajpak niso bile rojene in niso odraščale v dobi potrošništva.
Itak vulgarna je mnog katera ženska.  Potrebuje samo dobro dozo pod jezik. Nekoč ženske niso pile in niso kadile, le kot take pa so lahko tudi branile dejstvo, rojstev in vzgoje otrok, saj le take so bile materinske, torej prave matere, najpogosteje kmetice. Dandanes se ženska ponuja tečaj za vzgojo otrok. Sramota. Za tisto, ki tak tečaj rabi je najbolje, da kar sama ostane celo življenje. Še briti se ji ne bo treba.

No, rudnike lahko spustiš. Dovolj prostora za ženske je tudi v ladjedelnicah, v gradbeni industriji, v skladiščih vsake firme, v železarski industriji, skratka povsod kjer ženske ne vidiš. Smetarke tudi še nisem videl.


Andres

Oprosti, kje si pa tole prebral? Materinski čut je družbeno izumljen mit in nič drugega!!! Mit, katerega se oklepate ponavadi moški, ki si želite imeti žensko doma za štedilnikom. Ampak čas, ko smo bile ženske koklje za štedilnikom je minil. Prej nam je družba - moška, prepovedovala vstop na trg delovne sile in višje položaje zaradi pomankljive izobrazbe. Danes, ko tega ni več, se moški sklicujete na materinski čut.

In prave matere so bile kmetice...haha. Kako lepo je gledat na pretekle čase s tako idiličnim pristopom. Ja, ja, včasih je blo pa tko lepo vse. Poglej raje kakšne študije o otroštvu za časa "kmetic", ko se za počutje otroka tudi malo niso sekirali. In tista dobra mati prejšnjega časa, je največkrat otroka priklepala nase in mu vzbujala občutke krivde, ja, to je naš tip slovenske požrtvovalne cankarjanske matere.

In še, če bi bil materinski čut, nekaj kar je ženskam naravno dano, položeno že v zibko, verjetno le te ne bi hodile na tečaje, kot praviš in brale vse možne revije o vzgoji otrok...

T

[Andres]

Na tem mestu sem še dolžen odgovor tistim, ki so komentirale zadnjič, tebi Orange pa itak ne bom niti odgovarjal, saj predstavila si se kot desc z joški.   Desc brez materinskega čuta.

Andres

[Bojan The Bojan]

Jaz mislim da ženske načeloma imajo materisnki čut.

Kot naravno potrebo po zanositvi in vzgoji otroka za ohranitev vrste.

[Orange]

Na tem mestu sem še dolžen odgovor tistim, ki so komentirale zadnjič, tebi Orange pa itak ne bom niti odgovarjal, saj predstavila si se kot desc z joški.   Desc brez materinskega čuta.

Andres

Ne vem zakaj bi me lahko označil kot desca z joškam? Kaj bi po tvoje morala napisat, da bi mi lahkorekel, evo to je pa Ženska z joški??

[Orange]

Jaz mislim da ženske načeloma imajo materisnki čut.

Kot naravno potrebo po zanositvi in vzgoji otroka za ohranitev vrste.

Kakorkoli, materinstva se priučimo takrat, ko imamo prvič otroka. Po drugi strani pa poglej, se že male deklice "uči" materinstva, ko se jijm kupi punčke. Ponavadi rečejo, punčke so za deklice, ne za dečke...

In še, zakaj ima toliko in toliko mladih mamic težave z dojenjem, a nam ni vse to kao dano. In kako so negotove v prvih dneh, mesecih, ko dobijo dojenčka. A naj ne bi to po vsej logiki morale obvladati z levo roko??

[Bojan The Bojan]

Jaz sem rekel, da imajo materinski instinkt, ne da so rojene mega-matere.

[Andres]

Na tem mestu sem še dolžen odgovor tistim, ki so komentirale zadnjič, tebi Orange pa itak ne bom niti odgovarjal, saj predstavila si se kot desc z joški.   Desc brez materinskega čuta.

Andres

Ne vem zakaj bi me lahko označil kot desca z joškam? Kaj bi po tvoje morala napisat, da bi mi lahkorekel, evo to je pa Ženska z joški??

Napisat bi morala po žensko, ne pa po deščevsko, kar tudi si. Takih primerkov kot si ti je v Skandinaviji kot prahu. In ravno ta del sveta je dokazal da je pot napačna. Ti pa šibaj naprej desc z joški.

V svojem zadnjem postu si napisala še potrdilo tvojega deščevstva.   Materinstvo naj bi bilo po tvoje priučeno. To si lahko izmisli samo nekdo, ki ima manjše možgane kot pol ostale civilizacije. Priuči se lahko biti kovač in s tem se posledično ljubi vse kar je iz železa in ostalih kovin. Ko pa gre za otroke, ki so seveda pogoj za nadaljevanje civilizacije priučitve ni. 

Sprašuješ zakaj ima toliko mladih mamic težave z dojenjem?  Zato,ker je je velika možica predvsem descev z joški brez čuta do lastnega otroka s čutom do manipulacije nasprotnega spora, ki je tega otroka tudi spočel.  "Saj ne bo nič, sem tabletke vzela."


Andres

Andres

[Gaia]

Špricam vse vpletene v to vročo izmenjavo mnenj z roza sprejem.

[Andres]

Gaja.  Saj vsi vpleteni v to temo smo relativno podobnega mnenja. Razen ene.  Kljub vsemu hvala za špricanje.

Andres

[Maja]

Družba se je žal preveč spremenila ...
Vse je preveč razvajeno, pomehkuženo. Pomembno je le še to, kam se gre v petek zvečer, kdaj se gre v šoping ... In to ljudje pri 30 leti. Če pa poveš drugačno mnenje, te pa čudno gledajo ...
Ne vem, upam, da ne bo šlo tako naprej, sicer bo družba propadla (če ni že ...).

Ženske žal postajajo možače, moški pa softiči.

[Rena]

No, jz bi pa takole rekla. Forum je tu zato, da izražamo svoja mnenja. Lahko si nasprotujemo, ne moremo bit pa pri tem žaljivi. Je že tako danes, da gre življenje v nove sfere. Mi smo pa še celo forum nenavadno. Življenje se išče v novih oblikah. Morda nekatere ženske gredo v svojo, moško, samostojno, poslovno smer, a to je njihova pravica. Biti zelo ženska, celo povsem odvisna od moškega, je lahko druga skrajnost. Vsakdo si plete življenje po svoje in vsakega je treba v njegovem življenju sprejemat, dokler ni v našo škodo.