Živjo!
Potem bi pa jaz prijavila sanje na to temo, sanjale pa so se mi kaka dva tedna nazaj v razmaku en teden (se pravi 2x
).
Enkrat sem bila šofer našega velikega terenca, ki ga vozim manj kot osebni avto, ki ga imamo, je pa po paprijih v moji lasti, drugič je bil šofer mož (isti avto). Pravih sanj se zelo medlo spominjam: skratka avto se je s potniki vred potopil. Začuda se nisem nič kaj dosti sekirala - izplavali smo iz avta in to je bilo vse.
Drugih sanj se spominjam bolj podrobno. Dogajale so se ob Kolpi, na meji s Hrvaško - vozili smo še po slovenksi strani. Cesta ni bila preveč dobra - makedam z velikimi lužami. Na enem delu je voda iz Kolpe, ki je bila nenavadno visoka (pa kljub temu ne preveč kalna), prestopila breg in se zlivala na cesto. Kar naenkrat pa je odtekla, tako, da smo lahko napredovali. Toda, cesta je bila preveč razmočena, tako, da se je rob pri reki pogreznil in nas potegnil v vodo - reka je bila na naši desni strani. Z neko normalno hitrostjo se je avto potopil. Izplavali smo (ali pa samo midva z možem, ne vem točno, koliko nas je bilo v avtu). Ko sem se zbudila, ni bilo neke smrtne groze, samo "namrgodena" misel: "Jao, že drugič. voda in potpljena Toyota. Kaj je narobe z mojimi čustvi?"
.
Mislim, da so to moje prve sanje o potopljenih avtih, prej sem vedno sanjala, kako kje sfrčim iz ceste.
Lep dan!
Iza
