O zlata si
Namenjeno Klari - deklici z velikim srcem”
Kamorkoli greš,
kamorkoli pot te bo vodila:
dotakni se zvezd!
Mar misliš, da ne smeš?
Morda pa nekoč le izveš,
da vsak nov dan utripajo zate…
In tiste jate…
jate ptic, ki razpenjajo krila;
v očeh njih prelest.
Rdeče in zlate
barve se zlivajo nate:
simfonija večernega sonca…
Vse tja do konca,
kjer se stikata nebo in morje.
Tako lep je svet.
Napij se iz lonca!
V tebi je duša dragonca.
Le pij, da znova, znova zasiješ…
Težek boj biješ…
Vem! Neskončno je tvoje obzorje.
Pripravljen za let.
A kam naj zaviješ?
Kam? Le kam? Da ne ubiješ
si vere, še zadnjih upov in sna.
Dvigni se iz dna!
Ne boj se! Ničesar ne izgubiš.
Če le verjameš
v moč duše in srca,
v paleto smeha in solza.
Tudi tema se skriva v mavrici.
Popolnosti ni!
A čutiš… močno čutiš, da živiš,
ko si vzameš
vsaj del njenih oči.
Veselje v tebi gori…
Kot da angel podal bi ti roko.
Zato široko
razpri krila in razširi dlani.
Kamorkoli greš,
odmeva globoko
naj glas: Tam zvezde visoko
utripajo zate. Mar še ne veš?
IZ ENEGA BLOGA ne vem katerega, upam, da mi ne zamerijo, da ne vem več avtorja
