Za vse tiste, ki še tega niste brali, moj potopis s popotovanja v Lurd
Tisti, ki ste pa to že prebrali, pa preberite še enkrat
heheheheh
Lurd ... Sveto mesto
Lurd je majhno mestece v Pirenejih v katerega se dnevno zgrinjajo množice vernikov in nevernikov, ki se želijo pokloniti Mariji. Prihajajo ljudje z vseh koncev sveta. Vsakdo s svojim namenom. Definitivno pa vsak obiskovalec odnese od tam vsaj 1 dl vode, ki velja za sveto in zdravilno vodo.
Odločitev, da si želim v Lurd je padla lansko leto, ko sem brala knjigo Boginje in angeli Doreen Virtue. Letos pa se je ta moja odločitev zmanifestirala v fizični realnosti. Na samo potovanje v Lurd sem šla popolnoma brez pričakovanj in pretiranega navdušenja. Vse kar sem vedela je, da gremo na pot 4-je in da vožnja traja in traja..Vse ostalo sem prepustila vsemogočnemu..
Moram priznati, da je 1500km minilo precej hitro, vsaj zame, kar pa ne bi mogla reči tudi za oba voznika. Vendar sta gospodiča ostala tiho, po čemer sem sklepala, da le nista tako zelo trpela. V Lurd smo prispeli okoli poldneva, ko je bilo sonce visoko na nebu in je prijetno grelo naša neprespana telesa. Odpravili smo se proti baziliki sv. Bernardke in jami Matere Marije. Moje doživljanje prvega dne je bilo pomešano z občutki slabe volje, ki so mi privreli na plano že med samo vožnjo in občutki popolnega miru in ljubezni, ki jih tako zelo močno oddaja ta kraj. In prvo sporočilo, ki sem ga dobila je bilo:« Bodi hvaležna, da si ženska. Bodi hvaležna, da imaš v sebi moč in milino ženske, ki lahko da rojstvo otrokom nove dobe. Bodi hvaležna, da si ženska in imaš v sebi moč in milino, da spreminjaš svet s tem, ko sebe spreminjaš v žensko z izvorno vlogo ženske. Bodi hvaležna, da si ženska, da si s svojo modrostjo in milino lahko v oporo moškemu, ter mu daješ njegovo vrednost po kateri tako hrepeni. Bodi hvaležna, da si ženska, kajti to je tvoj največji blagoslov.« Ob teh besedah sem v sebi začutila nek notranji mir, milino in ljubezen. Tišino in notranje zadovoljstvo, ki ga je težko opisat z besedami. To enostavno moraš doživeti. In meni je bilo to za prvi dan več kot dovolj dela;) Zato tudi ta dan nisem šla v jamo. Čutila sem, da nisem pripravljena na to po vsem naporu vožnje in prvih sporočilih, ki sem jih dobila. Medtem, ko so šli ostali v jamo, sem sedela ob reki in gledala v Marijin kip, ki stoji nad jamo. V tem pasu, kjer se razprostira jama , so energije še posebej močne. Ko tako sediš tam, je čutiti popoln mir, kljub kaosu in gneči zunanjega sveta. Vse to se nekako izniči in izgine. Sama sebi se se čudila, kako sem notranje mirna in v popolni tišini, kljub vsem tem ljudem, ki so hiteli mimo mene, se prerivali in malodane na trenutke hodili kar eden po drugem. In po dveh dneh sem ugotovila, da imaš na tem pasu samo dve možnosti…ali si lahko sam s sabo in enostavno samo si v miru in tišini ter pri tem uživaš in ti je super, fino fajn…ali pa enostavno tam ne moreš biti, ker čutiš v sebi prevelik nemir…In moram priznati, da bi lahko sedela tam ure in ure in samo bila. Občutek je neopisljivo dober.
Drugi dan Lurda, sem si najprej ogledala baziliko, šla po poti Jezusovega križevega pota in na koncu sem stopila v vrsto za v jamo. Moja zaznava je bila, da ta kraj zelo močno odpira srčno čakro, ter vse v povezavi z ljubeznijo do vsega in vseh. Tako sem tudi čutila močno vibracijo okoli srčne čakre, zmeraj bolj, ko sem se približevala jami. Bila je vedno močnejša. In potem, ko sem dejansko stopila vanjo, je ta nekoliko neprijetna vibracija nenadoma popustila in izginila, Kot bi s popolnoma sprostila in se izlila iz mene ven. V sami jami sem dojela vodo, ki kaplja po skalah, kot Marijine solze. Ni mi bilo jasno kaj bi to bilo, samo tako zelo močno mi je prišlo sporočilo SOLZE, da ga enostavno nisem mogla zanemariti. Odšla sem nazaj na svoje mesto ob reki s pogledom na jamo in Marijin kip, v svoj mir in tišino. V svoje stanje popolne blaženosti. Solze, solze, solze…besede so mi odmevale po glavi. Čemu joče?? In potem je prišlo kot strela z jasnega: »Draga moja, kje se je zgubilo vso sočutje, vsa ljubezen, vsa milina, ki je v tebi? Ki je v vseh ženskah tega sveta? Kje in kdaj ste pozabile zakaj ste, to kar ste in kakšna je vaša vloga v svetu? Kdaj ste se odločile stopiti v borbo z moškimi? S tem, ko ste jim odvzele njihovo moč, ste izgubile svojo. Izgubile ste svoje bistvo, svojo esenco, svojo ženskost. In sedaj se svet sestoji iz popačenih moških in ženskih energij v zamenjanih vlogah. Drage moje, čas je, da se svet uravnovesi nazaj v svoj prvotni obstoj. Čas, ja, da izstopite iz večnega boja z moškimi, ki ne prinaša nič drugega, kot le gorje. Čas je, da obudite v sebi svojo žensko, svojo bit, svojo esenco in ji dovolite, da se osvobojena vseh bolečin, zatiranja in zanikanja ponovno pokaže v vsej svoji lepoti in veličini svetu, ki jo tako željno pričakuje. Čas je, da predate moškim nazaj njihovo moč in jim dovolite, da ob vaši podpori zopet postanejo moški, kot jim je to zapisano v izvorniku. Drage moje, dovolite si biti ženske in s tem pomagajte svetu, da se uravnovesi in ponovno zaživi v harmoniji izvornega namena. Sprejmite ta blagoslov, ki vam je bil dan, ki vam je bil zaupan in ga z ljubeznijo udejanjite v tem času in prostoru. Začutite v sebi tisto božjo pokornost, ponižnost, sočutje in božansko ljubezen do Boga in do božjega plana po katerem je bilo vse ustvarjeno v harmoniji in ravnovesju.«
Prebudila sem se iz transa in se zavedla prostora in ljudi okoli sebe. Prvo vprašanje, ki se mi je porodilo je bilo: »In to sporočilo naj predam naprej? Saj me bodo ženske imele malce za noro«. Opustila sem misel na to in se prepustila energiji ljubezni, ki me je prežemala na tem svetem kraju.
Po dveh dneh smo zapustili Lurd in odšli proti staremu srednjeveškemu mestecu Carcasson. Ponoči smo v hotelu, ki je bil čisto na samem doživeli popolno prizemljitev, za katero so poskrbeli okoliški prebivalci s svojim nočnim razgrajanjem. Kot je rekel prijatelj že na samem začetku, ko smo prišli v hotel: » To me spominja na film Psiho« in je bilo res nekaj podobnega. Kakorkoli, preživeli smo noč nekako, čeprav sem bila najbolj vesela jutra in odhoda iz tega hotela. Srednjeveško mestece Carcasson je v bistvu mestece v mestu, ki se nahaja za zidovi srednjeveške trdnjave. To je svet poln vilinčkov, vil in kristalov, kar me je sprva presenetilo. Od kod vsi ti vilinčki in vilinke in zakaj tukaj?? Nato pa mi je kapnilo, da je bil ravno na ta dan 1. svetovni vilinski dan in smo bili v skladu z Božansko časovno usklajenostjo, tam, kjer smo morali v danem trenutku biti. Svet vilinčkov in vil me je popolnoma prevzel in v njihovi družbi sem preživela doberšen del dneva. Vile s svojo gracioznostjo, ženskostjo, radostjo, nagajivostjo in milino, so mi še bolj odpirale oči, kako zelo potrebno je vzpostaviti ravnovesje in harmonijo ženske in moške energije na tem našem planetku. Seveda je ena od čudovitih vilinčic odromala z menoj domov, kjer kraljuje na svojem prestolu in me vedno znova spominja, kaj je tisto kar moram prebuditi v sebi in spraviti v akcijo.
Na poti domov smo se ustavili še ob morju in v Monte Carlu, mestu mogotcev in formule 1, v mestu, ki nikoli ne spi in je poln blišča in sijaja. Na ven vse izgleda krasno, vendar kot bi rekel moj kolega…nima duše.
P.s.
Na koncu sem ugotovila, da cel čas potovanja nisem delal ene stvari, ki jo delajo moški…nisem vozila avtomobila, nisem nosila kantic z vodo, nisem iskala prenočišča, nisem se menila v turističnih birojih, nisem se spraševala kje bomo spali, kje bomo parkirali…enostavno sem si dovolila samo biti..in to je bilo samo po sebi dovolj…Vsekakor dobro upanje, da se končno prebudim in zaživim kot ženska.
