PROJEKT TRANSFORMACIJA

[Neska]

Pa se še malo jaz javim.

Pri nas je tako, da sva z možem skupaj v tem projektu ... mene je prvi dan rahlo bolela glava, a sem z kopeljo in malo več pitja vode tudi to premagala. Moj dragi pa se je zbudil prerojen . Sama bi rekla, tako kot pravi Nena, da je moj um bolj umirjen... zavedam se sedanjega trenutka... prej sem pa z mislimi drvela en čas nazaj, pa pol naprej, pri vsem tem "dirjanju", mi je ostalo bolj malo časa za zavedanje življenja v sedanjosti . Med nama z možem, se je zgodila sprememba ... več pozornosti si nameniva tokom dneva /saj ne da nisva imela prej ljubeč odnos/, pač ob dveh malih otrocih, si moraš včasih načrtovat čas za intimo z partnerjem in ti "ostanejo" le večeri, za sproščene pogovore, pa malo več crkljanja... sedaj se vse to dogaja spontano skozi ves dan .


Kar se pa tiče fizičnega telesa, pa takole... zdi se mi žalostno /sedaj/, da si ne vzamemo zadosti časa za biti sam s seboj . Žalostno zato, ker nas večina ne razmišlja o organih ali pa o delih telesa, dokler ni kaj narobe z njimi. Ne namenimo ljubeče energije, ali če hočete zahvalo organom, za njihovo delovanje, za to da smo, to kar smo... Ko pa kaj zaboli, pa smo tam..."ta presneti želodec,...uhh, pa me ja sakra....ki hrbet zgrabil....." in podobno

Naloge, ki nam jih je dala Nena, so bile zame najprej zelo očiščujoče /lahko dodam, da tudi za mojega moža/... klub temu, da sem se naučila živeti s svojim telesom in ga sprejemati in imeti rada takega kot je, se nikoli do sedaj nisem spustila do takih globin in tako daleč...
Ozavestila sem veliko vzorcev, bolečin, skratka balasta, ki se je dolga leta, kopičil po telesu in organih...in vse to spustila od sebe in nekatere stvari tudi odpustila sama sebi...
Moram pa rečt, da kljub vsemu dogajanju, proces poteka zelo lahkotno in milostno, se skoraj vse samo odvija /razen domačih nalog /.

Hvala Nena


P.S. toliko o kratkosti..

[Nena]

Draga moja Neska...to si pa tko lepo napisala, da mi je kar pri srcu zaigralo
Jaz sem samo vesela, da dogaja in da se tega zavedamo.
Tele "domače naloge" so mi pa itak v gušt, čeprav vam niso ravno Ampak taka sem...treba migat, ni kej kva

[Neska]

Ja no, pa saj nas ravno domače naloge lažje pripeljejo do novih znanj (vsaj mene so ). Če jih pa z guštom prebiraš pa toliko bolje
 

[Sonja]

Pozdravček, tudi sama sem v projektu transformacije, pa da vam malo poročam:

Dan pred pričetkom sem prav čutila, da se poslavljam od nekaterih svojih občutkov in sem se namenoma še malo pogovorila z njimi, nato pa sem jim povedala, da jih ne potrebujem več in da naj odidejo v svetlobo. Počutim se super - drugače od prej. Sem umirjena, nič se ne sekiram za minute, da bom zakasnila kakšno zadevo - življenje je tako normalno in naravno. Čutim, da sem res samo v trenutku tukaj in sedaj. Po  tednu dni me nič več ne boli ramenski in vratni del hrbtenice, sama sebi se zdim bolj vitka kot včeraj, telo se giblje lahkotno. Rada se imam in vem, da  se bom z lahkoto naučila živeti sama in s seboj. Čutim hvaležnost sama sebi in svojemu telesu za tukaj in sedaj.

Nežka, te tvoje mantre so balzam za moje telo in jih z veseljem mantram. počutim se mirna in umirjena, veliko bolj se zavedam svojega telesa, vseh funkcij,  ki jih opravlja zame in sem mu neskončno hvaležna. Naredila sem prva vajo - pošiljanje ljubezni svojim organom - človek kar pozabi kako veliko organov in organčkov  neprestano dela in skrbi za njegovo življenje. Pošiljala sem brezpogojno ljubezen in se zahvaljevala za zdravje vsakega posebej in da deluje v moje najvišje in najboljše dobro. Kakšnih posebnih videnj nisem imela, čutila pa sem njihovo hvaležnost in včasih nasmeh, da sem jih končno opazila, da so del mene.
Torej - ceniti sebe in imeti se rad sploh ni tako zelo težko in naporno - na začetku te ovirajo napačni vzorci, nato pa sestopiš in mirno odideš po travnati jasi ob gozdu, zavedajoč sebe, svoje moči in neomejenosti.  Vsak dan bolj se zavedam sreče in blagoslova bivanja tukaj in sedaj in hvaležnosti Bogu, mojemu telesu in Materi zemlji za vse blagoslove in darove.

Pozdravček Sonja
 

[Tea]

pridne ste punce

 

[Nena]

Sonja, hvala tudi za tvoje izkušnje, da si jih podelila z nami
Ti si res en sonček

[Nena]

Očitno se tole kar prijema...sem dobila že nekaj prošenj, da bi se priključili h projektu, vendar vmes to ne gre. Zatorej začenjamo z novo skupino vzporedno v torek 28.10. od začetka. Če bi se morda še kdo rad priključil, naj me kontaktira na privat. 

[Andres]

Jaz bi se rad priključil zaradi čuta. Ti bo pisal na PM, če uspem komplet vse predelat in vse to.  Skratka, te dni sem na večih mestih zelo veliko, tako da videl bom kako se vse obrne pri meni.  Kljub vsemu lepa pobuda tole.

Andres

[Mačica]

Zdaj pa še nekaj mojih vtisov.

Po eni strani je projekt zame kar stresen, ker sem ugotovila, da sem postala zelo nekompaktibilna z okolico. Zanimivo, da je tako le pri odraslih, z otroki se odlično razumem.  Umikam se ljudem, tudi najbljižjim, samota mi je v užitek. Ljudem bi kar povedala, kar jim gre. Zdi se, kot da mi morajo nekateri dogodki kazati, kakšna sem, kaj spremeniti in to mi ni prav nič simpatično! Ozaveščam, da so dejanja oz. besede, ki jih drugi počenjajo, pravzaprav moje ogledalo!

Po drugi strani pa so popolni neznanci izjemno prijazni do mene, komunikacija poteka krasno!

V tem času nisem niti enkrat pomislila nase oz. moje telo v negativni luči. Sebe in svoje telo jemljem kot nekaj najbolj naravnega in to me veseli. Sprejemati sem se začela taka kot sem. Začela sem se bolj urejati in skrbeti zase.

Vsak dan se pogovarjam s Kreatorjem; čeprav še vedno ne vidim, ne slišim ali čutim njegovih odgovorov, ugotavljam, da sem mi stvari dogajajo.

Vesela sem, da sem začela ozaveščati sebe in da delam majcene korakce v smeri, da se imam rada.

Objemček, Mačica

[Neska]

... sem ugotovila, da sem postala zelo nekompaktibilna z okolico. Zanimivo, da je tako le pri odraslih, z otroki se odlično razumem.  Umikam se ljudem, tudi najbljižjim, samota mi je v užitek. Ljudem bi kar povedala, kar jim gre.

Evo, točno to se meni dogaja zadnje dni . Kar sama bi bila... pa nič delala, pa nič mislila.... SAMO BILA.  Tudi meni se zazdi, da enostavno nisem za komunicirat z nobenim, razen z otročki, ker imam občutek, da bom vsakemu povedala kar mu gre, pa bo pol kje kakšen dolg nos....

No, ampak, po drugi strani mi pa tole paše, ker se dejansko nič ne posiljujem, nikamor ne silim.. enostavno živim ta trenutek tak kot je, si zaradi tega, ker ne počnem "nič posebnega", ne belim glave (kar bi prej počela), samo sem in v tem uživam.

[Nena]

Hej, hej..punce nič bat. Še en teden in gremo naprej z moško esenco...Tam bo akcije dovolj, tako, da je to samo dobrodošel počitkek pred "akcijo". Lepo pa je tudi samo biti sam s sabo

[Mačica]

Komaj čakam na naslednje korake! 

Do takrat pa SEM.

Drži se, Neska!

[Neska]

Komaj čakam na naslednje korake! 

Jap.

Drži se, Neska!

Hvala

[strela]

Pozdravček vsem.

Sicer sem v tem projektu le z "dodatkom" tukaj in zdaj, a bi vseeno rada podelila izkušnjo z vami. Zelo me je premetel tale Nenin projekt, ki sem ga že prej dala skozi, zdaj tole pa je zame res super. Vedno sem se vrtela v krogu kot mačka, ki dirja za svojim repom. Ali so bile moje misli v prihodnosti, ali pa v preteklosti. In niti zavedala se nisem, kako zelo je pomembno biti tukaj, ta trenutek. Sedanji trenutek v bistvu zame skoraj ni obstajal, to sem videla zdaj, ko mi uspeva užiti trenutek v katerem sem. Prav hecno se počutim zdaj..........tako blizu, pa vendar tako daleč je bilo to spoznanje.
Neizmerno sem hvaležna Neni za njene nežne brce, ki te odnesejo kar daleč

Zelo uživam v tem "stanju", kajti pravo olajšanje je, ko mi po glavi ne brenčijo več nenehno misli za jutri.....za včeraj, še za "danes " se moram malo potrudit, če ne bo pa že preveč uživancije.

Hvala vsem za vaše izkušnje, zelo rada vas berem, tebi draga Nena pa neskončna hvala za postopek nalaganja znanja.

Objem za vse .

strela

[Nena]

Hvala strela,da si tudi ti podelila svoje izkušnje z nami