Ja, samo dve opciji, dvojnost, dve, razpotje ... Samo to se poudarja.
Žal tudi na vprašanje o financah ne dobim odgovora boljše/slabše, ampak oboje dobro, enako.
Vprašala sem še, kaj je lekcija tukaj, zakaj so odgovori taki, kot so ... Preprosto moraš skočit. Skočit znaš in boš pristala dobro. Kaj, če sploh ni lekcija izbira delodajalca, ampak izbira sama?
Maja, zelo smiselno. Hvala!
Odločitve so moja večna preizkušnja. Izbrati to ali ono, odločiti se za to ali ono.
Zelo zelo možno, da gre za mojo lekcijo v tem primeru.
Zakaj se odločitve bojim?
Zato, ker "s skokom" v novo pustim staro za sabo in bom šla skozi obdobje žalovanja, tako pač funkcioniram.
Če ostanem, kjer sem, se bom celo leto žrla zaradi vsake najmanjše neprijetnosti, češ, vedela sem, da bi morala odit. In to mi bo jemalo energijo, da bi 100% in z zanosom izvajala obveznosti.
In ravno tako bo z novo opcijo. Za vsako najmanjšo neprijetnost se bom žrla v smislu - saj sem vedela, da bi morala ostat, kjer sem, bilo je čisto fajn. In mi bo spet energijo zbilo dol, čeprav bo neprijetnost zelo majhna. Energijo mi bo zbilo sekiranje zarade ev. "napačne odločitve", poklapanost zaradi travmiranja.
Izbira oz. odločitev mi prinese breme, ki ga dolgo časa vlečem s sabo.
Enako je z loverji, enako bo z ločitvijo (ko bo, če bo).
Lekcija: pustiti preteklost za sabo in iti naprej. S polno energijo.
Moram se hitro odločit, preden zlobno pride še tretja enako dobra opcija in me bo potem samo še kap.

Nič čudnega, da se nikoli ne redim, ker se itak sproti požrem.