Asthildur smejimo se ti.

Bitje kamen.

Vpis v knjigo gostov. Pregled knjige gostov.

Palčki in kmetova hči Helga! Na posestvu v pokrajini Gnupeyrahrep je živela družina z dvema hčerkama. Starejša je bila staršem zelo priljubljena, medtem, ko je bila mlajša Helga pogosto zatirana, tudi izkoriščana, skratka v tej družini se je počutila odveč. Za Boziča nekega leta sta starša ukazala Helgi ostati doma, saj da je po molži ovc preveč umazana in tudi bolje bi bilo če malo pospravi pri hiši. Helga že vsega vajena je to tudi storila, družina je šla za Božič v cerkev, vendar kot je bilo to v običaju so se vrnili komaj drug dan po maši. Da bi si krajšala čas je Helga pospravljala hišo, opravljala druga hišna opravila. Ni ji bilo težko saj je bila vajena trdega dela. V kuhinji je pripravlila kosilo, ko je k njej prišel otrok in jo prosil če mu da kos mesa. Mama ji je kot vedno do takrat rekla, da hrane nimjao za cel okoliš in ji striktno prepoveduje dajati, kruh, ribe, meso, slanino ali mast komurkoli. Vendar Helga je bila drugačnega srca kot njena mati in dala je otroku meso, ki je potem veselo odskakal ven iz hiše. Nalsednji dan se je bližal h koncu, Helga je pospravila dvorišče, šla je v očetovo in materino sobo od prižgala petrolejko in brala. Še dobro začela ni brati, ko se je iz dvorišča zaslišal hrušč ljudskih glasov in takoj za tistem zvoki še večih bitij. V kratkem času so ta bitja prišla tudi v hišo. Posedli so se vsak na svoje mesto, nekateri so po hiši tudi hodili, a vendarle nevedna kot je bila, jo je bilo kajpak strah. Pravzaprav bi se jim lahko tudi umaknila, toda šele kasneje je videla, da nima kam, saj so bila ta bitja povsod v hiši. Ko so se vsi posedli so začeli z njihovo zabavo. Vendar videti je bilo kot da Helgo sploh nihče ni opazil čeravno so sedeli v isti sobi, na isti postelji. Za njih je bila kot nevidna ali neobstoječa, zato je pridno nadaljevala z branjem knjige. Njena opravila ta dan še niso bila končana. Mogla je še pomolzti krave, ne le doma, tudi pri sosedih, vendar pa zaradi gneče ni mogla iz hise. To je opazil eden od teh bitij, večji je bil in tudi starejši na pogled. Takoj je ukazal naj se dekletu vendarle umaknejo. Ti so to tudi nemudoma storili in Helga je šla nemoteno iz hiše. Čez čas je videla nekoga priti za njo. Po tem ko sta se medsebojno pozdravila, ji je bitje reklo naj leže poleg njega v seno pri hlevu. Vendar je to Helga odklonila. Bitje jo je še prepričevalo toda Helga je se vedno vztrajala pri svojem ne. Bitje je odnehalo in odšlo, toda v času ko je Helga molzla je prišel nekdo drug. Bila je to mati od otroka, ki mu je Helga dala meso in žena moškega, ki je prosil Helgo naj se uleže z njim v seno. Ženska ji je rekla, da ji je ta dan naredila dve uslugi zato ji v povračilo poklanja vrečo z oblačili. "V tej vreči je tvoja poročna obleka in pas. Pas je dragocen, saj kdor ga nosi nikoli ne bo pred nikomer ponižan. Tvoj mož bo duhovnik in živela boš lepo, polnovredno živjenje. Vendar pa te obleke nikoli ne smeš dati nikomur kot je tudi ne smeš nositi do tvojega poročnega dne. Srečno ti želim." Počasi so hišni obiskovalci odšli v svoja bivališča in do svita v hiši ni bilo nikogar več. Takoj ko je ostala sama je iz vreče potegnila obleko, darilo ženske palčka. Bila je to za tisti čas eksluzivna obleka, toda pas se je odlikoval bolj kot obleka. Zaradi previdnosti je odložila vrečo z obleko in pričela z jutranjim delom za Bozični dan, ki je bilo opravljeno ko so se kmetje začeli vračati iz cerkve. "Seveda, ona bi želela živeti četudi jo nebi nihče pogrešal, če bi umrla," je rekel eden od staršev, ko so zagledali Helgo, ki ji ni manjkal niti las na glavi. Po pogovoru s Helgo, kje je bila in kaj je delala, jim je ta odgvorila da je prišla ženska palček, ki ji je dala obleko in pas. Obe, mama in sestra sta hotele imeti Helgino darilo, vendar je Helga vztrajala, vzela vrečo in jo zaklenila v svojo omaro. Približal se je čas naslednjega Božiča. Obe, mama in sestra sta to pot hotele ostati doma, saj sta pričakovali vsaj takšno darilo kot ga je dobila Helga. Tisti Božič se ni zgodilo nič drugega kot le to, da je prišel v hišo majhen otrok, ki je prosil za meso in morebiti malo mleka. "Za koga neki! Če tvoji ljudje niso nič boljši kot, zakaj bi potem?" Otrok je se enkrat izrekel svojo prošnjo po mesu, toda v tistem trenutku se je ženska razjezila, zagrabila otroka ga močno udarila in mu zlomila roko. Otrok, ki je začel v trenutku jokati je nabral še toliko moči, da je z nepoškodovano roko vzel skledo in stekel iz hiše. Nič več ni bilo slišati Helgine matere dokler se vaščani niso vrnilo iz božične maše. Ženska je ležala oblita s krvjo, napol mrtva na tleh in le toliko je lahko še izdahnila, da bo umrla, ker je preveč hotela imeti a dala ni ničesar. Tudi hiša ni bila pospravljena kot je bilo to v navadi. Pravzaprav je bilo vse razmetano, postavljeno na glavo, hrana pa, ki so jo imeli v shrambi je ležala vsepovsod, tudi na stenah je bila prilepljena. Od takrat se posebnih dogodkov ob Božiču pri tej hiši ne spomnejo več. Helga je še nekaj let ostala doma z očetom nakar se je preselila v Skaholt. Po kratkem času je spoznala duhovnika in se znjim poročila, četudi se njegovo ime nikjer ne navaja. Helga je imela ob poroki na sebi obleko in pas, ki ji ga je dala ženska palček, živela je dolgo in spoštljivo življenje.

Oče osemnajstih otrok! Nekega poletja je na posestvu, skupaj s sinom ostala ena od hišnih pomočnic. Čas je mineval in pretekla so že tri ali štiri leta. V tem času je fantek že zrastel, začel govoriti, se lepo razvil, skratka ni bil več dojenček. Poleg vzgoje otroka je morala hišna pomočnica urejati se nekatere stvari v vaški skupnosti. Tisti dan je šla nedaleč proč od vasi, le nekaj metrov ven od vaških vrat na mlečni trg, da bi ga očistila kot je bila to navada. Po vrnitvi se je deček iz iz milega, pridnega fantka spremenil v popolnoma drugo osebo, saj se je na mamo drl in jo zmerjal, česar hišna pomočnica ni bila vajena. Po krajšem času je opazila spremembo na sinu, saj ta ni več govoril tako kot nekoč. Drugače se je obnašal, bil je zadirčen, skratka njegov značaj je bil spremenjen. Tej spremebi na sinu je hotela narediti konec zato se je odločila, da bo obiskal sosedo, ki je veljala kot nekakšna vaška svetovalka. Sosedi, ki je imela mehko srce se je hišna pomočnica smilila in jo je vprašala o podrobnostih ter koliko časa fantek takšen že je oz. kaj meni naj bi bil vzrok temu? Hišna pomočnica ji je povedala po pravici kot se je zgodilo tisti dan, ko je čistila mlečni trg. Soseda je takoj našla odgovor, ki je bil takrat le domneva. "Misliš, da tvoj sin utegne biti zamenjan, da so ga zamenjali v času ko si ti čistila mlečni trg?" "Ne vem, je rekla hišna pomočnica o tem nisem premišljevala. Predlgaj mi kaj naj storim." "To lahko storim," ji je odgovorila soseda. "Otroka pusti nekje samega in čakaj pred vrati, ali skrita nekje, ter poslušaj kaj se bo zgodilo." "Če bos ponovno slišala njegovo kričanje ali drugačno nepravšnje vedenje kljub temu, da bo sam, stopi k njemu in mu daj zaušnico. Vem, včasih je to težko, vendar prosiš me za nasvet." Po tem nasvetu se je hišna pomočnica zahvalila sosedi, se poslovila ter odšla. Naslednji dan je v kuhinji na tla položila manjši lonec, vanj dala hrano, ter privezala oba roča posode z ročem pokrovke. Odšla je po sina in mu rekla naj se tačas igra v kuhinji, sama pa se je skrila za vrata v sobo in poslušala kot ji je svetovala soseda. Takoj, ko je zapustila je sin stopil k loncem in jih čudno gledal. Minilo je nekaj trenutkov in videti je bilo kot da ima sin spoštovanje do hrane, saj ga je razločno slišala. " Tako star sem že, oče osemnjastih otrok, toda še nikoli nisem videl toliko hrane v tako malem loncu." Ko je hišna pomočnica to slišala je vsa jezna stopila v kuhinja in očetu osemnajstih otrok hotela dati zaušnico saj bi se le tako naučil ubogati, kot je menila soseda. Toda v tistem trenutku je vstopila v hišo neznana ženska z malim otrokom v naročju. Na pogled je bila videti vesela toda brž po tistem ji je rekla. "Midve imava nekaj neporavnanega. S teboj želim zamenjati tvojega otroka za mojega moža." Seveda hišna pomočnica in mati dečka, ki ga je ženska vrnila, te ponudbe ni zavrnila.Hišna pomočnica je dobila nazaj sina, ženska ki je prišla v hišo pa moža. Oba sta odšla iz hiše in nikoli ju ni nihče več videl, sin pa se je že zelo zgodaj pokazal kot nadarjen otrok in je imel veliko uspeha tudi v nadaljnem življenju.