Kar je le mogoče pridelamo in popamao z lastnih vrtov. Čeprav danes vsi govorijo - saj je vseeno, saj je vse onesnaženo itd...ja je že očitno res, a sama pravim, da je razlika ali poješ 100 strupov ali 10...in pa zahvalimo se lahko človeškemu telesu, da je tako trpežno - kaj vse delamo z njim, pa kar nekako preživimo.
Zelenjava iz teh veleblagovnic pa tako in tako vemo, da ne vidi niti sonca niti zemlje..je " prelepa " na izgled in večinoma popolnoma plastična in brez okusa. Kje so tisti časi, ko smo uživali v dišečem paradićniku in sočnih breskvah? Sama imam lepe spomine na letne počitnice na morju s starši, ko smo šli na plažo in je mami vzela v tistih starih trdih rjavih škrnicljih breskve. In ko smo se naplavali, nas je sonce napeklo in smo postali lačni in žejni, smo prišli iz vode in si pojedel breskvo - bile so velike, zelo okusne in tako sočne, da je kar teklo od njih....

Uff, večkrat si zaželim še enkrat pojesti takšno breskvo, haha. Malce nostalgično, a tudi to včasih paše.
Danes pa - plastik fantastik. Hoteli smo v EU ( jaz osebno ne

), hoteli smo globalizacijo, hoteli smo ubikvitarnost in sedaj imamo vse to. Vse je enako povsod- sledimo tudi vse slabo. Če ne drugega naši generaciji ostane spomin na okusno sadje in zelenjavo.
