Ta link se pa že videla. Se strinjam z njim.
A veš kako je. Meni so vedno govorili spodobi se, da imaš tak odnos s sestro, spodobi se, ker si starejša, da bolj modro ravnaš itd. Vse to pa je potencirala moja mati, ki se tako ali tako bolj "pobere" z mojo sestro.
Jaz sem najin odnos že sprejela kot hladnega, oddaljenega, je pa seveda s prihodom mojega bodočega moža v življenje malo potenciralo, da pa mogoče bi lahko ta odnos prenesli na bolj čuteč nivo, kar pa, žal, ni mogoče. Nekako sva prisiljeni govoriti ena z drugo, ker sva oz bova poročeni s kolegoma iz otroštva in iz iste vasi, čedalje bolj se mi pa dozdeva, da je ravno ta situacija še en vzvod več, da sestra manipulira z mano, da sem na nek način zaslepljena, da ne vidim, kaj ona dela.
Nekako se mi ponavlja zgodba še iz otroštva. Ustreči mami, ustreči sestri, jaz pa tiho trpim. Ampak sem vesela, da sem nekako usekala po mizi in potem rekla, ne, po moje bo. Sedaj se je pa to, da sestra ne bo moja poročna priča, pokazalo kot še en razlog več, da mi tako sestra kot mati očitata, da mi družina ni pomembna. Sestra mi je napisala, da ona je bila postavljena pred enako odločitev, ko se je odločala za poročno pričo, pa da je ona dala prednost družini (priča sem bila jaz), jaz pa ne.
Jaz res upm, da me je sedaj izučilo, da me takšne manipulacije ne prizadanejo več. Da sledim v prvi vrsti sebi in svojim občutkom.
