Pred seboj imam zaslon,
v njega bulim kakor slon,
ne vem kaj bi s tem počela,
a niti trenutka nebi si odnela.
Pričakujem sporočilo od tam gor,
kdaj že pojdem spet domov,
tam mi je bilo vedno lepo,
angeli objemali me močno.
Srečam znace in drage vse,
kateri nekoč pomenili so mi nekaj le,
tudi ljubezen teh dni,
katere danes več tu ni.
Pišem, pišem in prebiram,
za usodo se oziram,
kaj pripravila mi bode še,
da le počilo ne bo, moje ranjeno srce.
by luana