Kot je navedeno v tvojem postu, je svetlobna hitrost res 300.000km/s vendar v vakumu.
Zmanjša pa se, če svetloba potuje skozi vodo ali po zraku. Ko pa svetloba vstopi v snovni del npr. v steklo ali vodo se upočasni.
Leta 21001 sta dva ločena znanstvena instituta v ZDA prvič v zgodovini uspela za hip ustaviti svetlobo tako, da so jo poslali skozi optično aktivirano super ohlajeno natrijevo paro in tako so svetlobo za hip ustavili, predno so ji dovolili potovati naprej. Zanimivo ni kaj?
Barve svetlobe merimo v valovanjih od vrha do vrha; mera, merimo pa jo v nanometrih(nm).
Elektromagnetni spekter:
0,00001 nm - kozmično sevanje
0,01 nm - žarki gama
nevidni 0,1 nm – redgenski žarki
800 nm - dolgovalovna UV svetloba
300 nm – sred. in kratkov. UV savetloba
380–430 nm - vijolična
430-490 nm - modra
Vidni spekter 490-560 nm – zelena
560-670 nm - rumena – oranžna
670-760 nm – rdeča
1000-4000 nm – kratkovalovni rdeči žarki
100.000 nm – infra rdeči žarki
nevidni 545 metrov – radijski valovi
5000 km – električni valovi
Vijolična svetloba je bol ukrivljena kot rdeča, ker ima krajšo valovno dolžino, in jo je mogoče bolj odkloniti. Poudariti pa velja, da je za valovne dolžine barv in drugih sončevih emesij toliko različnih navedkov- nano metrov, kolikor je znanstvenih knjig ki se ukvarjajo
s temi zadevami.
Svetloba ima pradoksno dvojno naravo; je valovanje in skupek delcev. Vendar z napravami,kakršne so danes na voljo, ni mogoče meriti obeh hkrati. Tradicionalno znanstvene metode merijo eno ali drugo.
Svetloba ni le prenašalka energije, je tudi vir in nosilka informacij. S seboj nosi podpis svojega vira. »Vsak kemični element pušča v svojem svetlobnem spektru značilen prstni odtis.«
