Ja, takrat je bilo kar tezko, moz brez sluzbe, jaz na porodniski(pripravniska) in potem v najemnisko stanovanje. Pomagala sta nam moja starsa, hvalezna. Tasci sem odpustila in sem ji bila kasneje res hvalezna, saj sva tako prisla do nakupa svojega stanovanja. Seveda so bili krediti, odrekanja, nisva imela niti za jest, jedla sva tisto kar je moz na bone iz svoje sluzbene menze prinesel, jedli smo 1x na teden juho skuhano iz kosti, za meso nisva imela.....dobro, da sva bila v najemu pri enih na kmetiji in sva obcasno dobila njihove pridelke

plenice za sina so bile iz blaga, sem prala na roke, drugi so imeli seveda za pumperske....
Ampak bilo je lustno, nisem obupovala, bila sva pac skromna, v glavi sem iskala resitve....
Danes vesela in zadovoljna, da je bilo kot je bilo, tudi v skromnosti se lahko najde sreča ali celo predvsem v skromnosti
