A se ti hecaš? Pustili so te v bolnici in šli na morje?? Sočustvujem, res. No tega si pa res ne predstavljam, da bi mu naredila.
Jap, to sem predelovala vec let...
Se spomnim, da sem si, ko so bili obiski, potegnila odejo cez glavo, da drugi v sobi niso videli kako jokam, ker sem sama.... Bilo je res bolece, prav saturnsko...Takrat so bili drugacni casi, moj oce je rekel, da imajo dopust ze placan in da ne bo zdaj zaradi tega se moj brat ostal brez morja...
Prosim?? Resno?? Ma, sočustvujem tudi jaz.
Svašta. :-( Mi je žal, Sanjalka.
Pismu cajti že, ne rečem, da ne, ampak moji starši so odraščali v ne ravno lahkih okoliščinah, sploh oče bi lahko postal trd ko stol, glede na vse, kar je moral skoz dat, ampak vseeno. Nisem bila eno minuto sama niti doma, če sem imela minimalno vročine.
Tudi ko je bila moja hči z rota virusom v bolnici, je nisem pustila niti za minuto, spala (kinkala) zraven nje na stolu (ni bilo dodatnega ležišča). Ko sem bila izčrpana, je prišla moja mama na stol spat, da sem jaz lahko odležala par ur.
Poznam ljudi, ki so odšli smučat, ko je bil sin z meningitisom v bolnici. Tega ne razumem, ampak oni so oni, jaz sem jaz. Vsak po svoji najboljši logiki.
Moja hči je tudi imela rota virus in sem prav tako kinkala zraven nje, niso pa me pustili čez noč pri njej, sem jokala kot dež...ampak sem bila pri njej dokler ni zaspala in takoj zjutraj spet.
Večinoma sem bila tam sama in sem hodila tolažit še ostale otroke, ker so takšne steklene stene vmes in se vse vidi.
Seveda iz moje lastne travme nisem svojih otrok želela puščati same niti malo, vedno bila pri njima, hči me je klicala iz kolonije in sem še isiti dan priletela do nje in jo odpeljala domov...
Sem pa zgodbo mojega otroštva ponovila po ločitvi, sem jo puščala preveč samo, res da je bila že starejša in je bila doma s starejšim bratom, pa vseeno, v sebi sem bila razpeta med novim partnerjem in otrokoma, kot bi me rezali na polovico...No, takrat sem prvič začutila svojo mamo v njeni nemoči, ko je moj oče pričakoval od nje, da gredo na morje, ona pa je želela biti doma zaradi mene. Sem žal morala doživeti na lastni koži, da sem zmogla odpustiti svoji mami. Zanimivo pa je tudi to, da očetu tega nisem nikoli zamerila, zamera je bila prisotna samo do mame.