Modre misli, afirmacije, pregovori in reki itd

[Azra]

"Stopaj v svetlobi in se nikoli ne boj dopustiti svetlobi resnice, da te popolnoma objame. Ko nimaš ničesar skrivati, se ničesar sramovati, si svoboden kot majhen otrok, ki ne pozna ovir in se izraža z resnično radostjo. Prekipeva od nje in ta radost je nalezljiva, saj žari v vse, ki pridejo v stik z njim.

Radosti ni mogoče skrivati ali zadrževati. Razodeva se na stotine načinov; v pogledu, besedi, izrazu. Radost privlači ljudi k sebi, saj se vsakdo odzove radostnim, srečnim dušam in uživa v njihovi družbi.

Radost privlači duše, kot jeklo privlači magnet, medtem ko beda in negativnost odbijata. Ko veš, da delaš pravo stvar in si na pravem mestu, izžarevaš radost in svobodo.

Vse ti gladko teče in najde svoje pravo mesto. K sebi privlačiš najboljše; ne moreš si kaj, da ne bi, saj enako privlači enako."


Eileen Caddy, Odpiranje notranjih vrat

[Azra]

"Ko verjamete v ljudi, lahko ti naredijo nemogoče." - Nancy Dornan


"Ljudi ne moti tisto, kar se dogaja, moti jih tisto, kar o dogajanju mislijo." - Epiktet

"Ljudje najbolj služijo sebi takrat, kadar služijo drugim." - B. C. Forbes

"Najpomembnejše premoženje so ljudje - boljši ko so ljudje, boljše je podjetje." - Geroge Shinn

"Nekateri ljudje vidijo stvari take, kot so, in rečejo: 'Zakaj?' Sam pa sanjam o stvareh, ki jih še nikoli ni bilo, in pravim: 'Zakaj pa ne?' " - George Bernard Shaw

"Če bi sleherni človek ljubil vse ljudi, bi vsak posameznik imel svet." - Friedrich G. Schiller

"Če človeka nekaj sili leteti, se nikdar ne bo plazil." - Helen Keller

"Nekje globoko v sebi so vsi ljudje dobri." - Anna Frank

"Človek je tisto, kar verjame, da je." - Anton Čehov

"Človek je velik takrat, ko ne izgubi srca otroka." - Mencij


"Človek je veliko večji od stvari, ki jih izgublja v tem življenju." - Rabindranath Tagore

"Stvari se ne spreminjajo, ljudje pa se." - Henry David Thoreau

"V ljudeh iščite tisto, v čemer se strinjajo." - Ken Blanchard

"Vse preveč ljudi precenjuje tisto, kar niso, in podcenjuje, kar so." - Malcolm Forbes

"Vera v ljudi, ki se še niso dokazali, je ključna motivacijska sila za razvoj njihovih skrajnih zmožnosti." - Jim Dornan

Misli iz knjige >>>  VSAK DAN JE DOBER

*

"Kdor je ustvaril človeka, je o človeku vedel zelo malo."

"Izključimo naprave, priključimo se k človeku."

"Sem za ljudi, ki se spoznajo na človeka."

"Kdorkoli je ustvaril človeka, je o njem vedel zelo malo."

"V človeku je človek, ki čaka človeka."

"Človek se težko najde, ker se išče tam, kjer bi se rad dobil."

Rudi Kerševan
 *

"Veliki duhovi vedno naletijo na divje nasprotovanje povprečnega uma." - Albert Einstein

Misel iz knjige >>>  KAKO OBOGATETI BREZ REZANJA KREDITNIH KARTIC > Robert Kiyosaki
 *

"Vsakdo potrebuje druge ljudi, ki mu bodo pomagali uresničiti sanje. Vsi potrebujemo drug drugega."

"Kaj lahko vsi naredimo? Najbolj neverjetne stvari. Lahko gremo na luno in še naprej. Lahko rešimo skrivnosti bolezni, zmanjšamo lakoto in trpljenje, povečamo število in kvaliteto priložnosti, dosegljive za vsakogar, in ustvarimo tisto, kar še ne obstaja, a bo izboljšalo pogoje za vse človeštvo. Lahko prinesemo mir tja, kjer je bila nekoč vojna, in prijateljstvo, kjer je nekoč prevladovalo sovraštvo. Lahko raziskujemo nebo, pregledujemo globine oceana in preiskujemo neomejeno kreativnost in kapaciteto človeškega uma."

"Noben človek ni otok, celina sama zase; vsak človek je del kontinenta, del celote ... Smrt kateregakoli človeka zmanjša del mene, ker sem tudi jaz del človeštva; in zato nikoli ne sprašuj, komu zvoni; zvoni tebi."

Jim Rohn, misli iz knjige >>> PET GLAVNIH DELOV ŽIVLJENJSKE SESTAVLJANKE > Jim Rohn

"če imate nasmeh na ustih, ga lahko še komu podarite." - Blaise Pascal

"Nasmeh je brezplačno sredstvo za izboljšanje videza." - Neznani avtor

"Ne smej se z zasmehovalcem, da se ne zameriš zasmehovanemu!" - Kleobul

"Nikoli se ne smejte ljudem, smejte se skupaj z njimi." - Joe Girard

"Prav gotovo se je bolje s smehom otresati sveta, kakor ga zalivati s solzami. To je pravzaprav edini način, na katerega se lahko svet in življenje sploh nadaljujeta." - Rabindranath Tagore

"Smeh je najboljše zdravilo." - Norman Cousins

"Ljudje, ki se smejijo, živijo dlje od tistih, ki se ne. Le malo ljudi se zaveda, da je zdravje odvisno od tega, koliko se smejemo." - James D. Walsh

"Ko se smejiš, se s teboj smeji ves svet." - Neznani avtor

Misli iz knjige  >>>  VSAK DAN JE DOBER **
*

" Vaše veselje je vaša žalost brez maske. Isti vir, iz katerega se poraja vaš smeh, je bil mnogokrat napojen s solzami."

"Ko se veselite poglejte v srce in spoznali boste, da vam prinaša veselje pravzaprav tisto, kar vam je zadalo bolest. Ko se žalostite, si znova poglejte v srce in videli boste, da jočete za svojo slastjo.

"Nekateri med vami pravijo: 'Veselje je večje od žalosti' in drugi: 'Ne, žalost je večja.' Jaz pa vam pravim, da sta neločljiva. Skupaj prihajata in ko prvo samo prisede k vaši mizi, se spomnite, da druga spi v vaši postelji."

Kahlil Gibran, misli iz knjige   >>>  PREROK > Kahlil Gibran 
*

"Nasmeh je bogastvo, ki ga premalo razdajamo".

Rudi Kerševan,
*


"Ni nam treba zapustiti našega mesta niti soseske, da bi nas lahko razveselile oči čudovitega otroka. Tudi zrak, ki ga dihamo, je lahko izvor radosti."

"Lahko se smejimo, dihamo, hodimo ali jemo na način, ki nam dovoljuje stik z obiljem sreče, ki se nam ponuja."

"Otroški smeh in smeh odraslih sta zelo pomembna. Če se lahko smehljamo v našem vsakdanjem življenju, če smo lahko mirni in srečni, bodo od tega imeli korist tudi drugi, ne le mi sami."

"Če res znamo živeti - le kakšen začetek dneva je lahko lepši od tistega, ki se začne z nasmehom?"

"Naš nasmeh potrjuje naše zavedanje in odločnost, da bomo živeli v miru in radosti. Izvor pristnega nasmeha pa je prebujen duh."

"Sedanji trenutek je napolnjen z radostjo in veseljem. Če ste pozorni, ju lahko vidite."

Thich Nhat Hanh, misli iz knjige >>>  MIR V VSAKEM KORAKU > Tich Nhat Hanh 
*

"Vaš dan je tak kot gibanje kotičkov vaših ust." - neznani avtor

"Nasmeh je poceni način za izboljšanje videza." - neznani avtor

"Oblačen dan se ne more primerjati s sončnim razpoloženjem." - William Arthur Ward

"Recite, da vam gre zelo dobro in da se počutite odlično, in Bog bo slišal vaše besede in poskrbel, da se bodo uresničile. - Ella Wheeler Wilcox

Jeff Keller, misli iz knjige  >>>  Miselna naravnanost je vse > Jeff Keller
 

*

"Kadar sije sonce, je veselo celo na pokopališču." - Antonin Čehov

"Vesel bodi, da te ne poznajo." - Tomaž Kempinski

"Če iščeš svetlobo, boš svetlobo tudi našel." - Arndt

"Dan, ko se ne smejemo vsaj enkrat, je izgubljen dan." - Louis de Chamfort

"Najboljši dokaz modrosti je vedno dobra volja." - Evripid

"Najboljši pripomoček, da dobro začneš dan, je tale: ko se zbudiš, pomisli, ali ne bi mogel ta dan enemu človeku pripraviti veselja." - Friedrich Nietzsche

Misli iz knjige  >>>  O USPEHU

"Če bi zjutraj spoznal resnico, mi zvečer ne bi bilo težko umreti." - Konfucij

"Če ne želiš biti ogoljufan, tudi sam ne goljufaj! Če nočeš, da bi te nalagali, tudi sam ne laži!" - John M. Templeton

"Edini vrlini, h katerima težim in stremim, sta resnica in nenasilje." - Mahatma Gandhi

"Kadar ste v dvomih, povejte resnico. Resnica je najvrednejša stvar, kar jih imamo." - Mark Twain

"Kar velja enemu za resnico, je lahko za drugega zmota." - Mahatma Gandhi

"Kdor si ne drzne prestopiti meja resničnosti, se ne bo nikoli dokopal do resnice." - Friedrich G. Schiller

"Maksime, kratke resnice, so kot dragulji, ki se bleščijo v mnogih različnih kotih." - John C. Maxwell

"Sebe moramo poznati: če nam že ne bo pomagalo odkriti resnice, naj vsaj pomaga urejati življenje; to pa je najpomembnejše." - Blaise Pascal

Misli iz knjige  >>>  VSAK DAN JE DOBER **
*

"Če bi bil svet brez ljubezni in brez sovraštva. bi ju človek izumil. Najprej sovraštvo, potem ljubezen."

"Resnica je zadnja beseda prihodnosti."

"Na svetu je sedem milijard resnic. Med njimi ostaja edina in večna resnica - laž."

Rudi Kerševan
*

"Ko govorimo resnico, delimo z drugimi občutek ljubezni. Počastimo jih. Verjamemo, da si želijo skupaj z nami ostati v navzočnosti resnice."

"Ko smo v harmoniji z resnico, smo pomirjeni na vseh ravneh lastnega sebstva - v svojem srcu, v svojem umu, v svojih celicah, z vsakim našim gibom."

Daphne Rose Kingma, misli iz knjige  >>>   365 DNI LJUBEZNI > Daphne Rose Kingma
 

[Azra]

Plima in oseka sta tok, ki teče skozi celo življenje. Zdi se, da je odsotnost brez prisotnosti nemogoča. Odsotnost je sestra prisotnosti. Nasprotje prisotnosti ni odsotnost temveč praznina; tam, kjer je odsotnost, še vedno obstaja energija, vpletenost in hrepenenje.

Praznina je nevtralen in neopredeljen prostor. Je prostor brez energije. Ostaja prazen in pust, brez sledi valovanja hrepenenja ali želja.

Nasprotno pa je odsotnost vitalna in živahna. Angleška beseda za odsotnost, absence, izvira iz latinske besede ab-esse, kar pomeni biti drugje. Biti stran od osebe ali kraja. Karkoli je odsotno ali kdorkoli je odsoten, je odšel od nekod, kamor je pripadal. A njegova oddaljenost ni brezbrižna do kraja ali osebe, ki ga je zapustil. Čeprav je zdaj drugje, je še vedno pogrešan, predmet želja in hrepenenja. Zdi se, da odsotnost v sebi nosi odmev neke razdrobljene intimnosti.

In Zemlja je poznala odsotnost

Spomin na Zemljo naše misli ovija v globino in skrivnost. V vsakem posamezniku Zemlja prekine svojo tišino. Skozi človeško kretnjo spregovori njena prvotna molčečnost. Ker nas misli tako močno vodijo, dostikrat pozabimo na svoj izvor. Le redkokdaj smo dovolj občutljivi in potrpežljivi, da bi v zrcalu prepoznali senco zemlje. Um je odseval Zemljine najgloblje sanje in hrepenenja, pa vendar mora njegov prvotni odmik od Zemlje ostati njena najgloblja izkušnja odsotnosti in izgube.

Prek nas Zemlja doživlja odsotnost. Zdi se da določeni trenutki v naravi to osamljenost še poudarijo. Ponoči, ko slišimo žalovanje vetra okrog vogalov hiše, se zdi, da je to žalostinka za nas, njene izginule otroke. V živalskem svetu je izkušnja izgube pogosto ganljivo izražena. Ko so na naši kmetiji še doječim kravam vzeli teličke, so matere celo noč jokale od žalosti za svojimi izgubljenimi otroki. Narava je elementarno hrepenenje. Stare zgodbe neke kulture pogosto ponujajo vpogled v odsotnost in njeno sposobost prečkanja vseh meja med elementi, živalmi in ljudmi.

John O'Donohue, odlomek iz knjige >>> VEČNI ODMEVI - RAZISKOVANJE HREPENENJA PO PRIPADANJU

[Azra]

inteligentna gmota, ki je vse in ki je v vsem, ki živi v vsem in živi v vas, je trdoživa gmota. Glede na to, da je zavestno živa snov, ima gotovo naravno in prirojeno željo vsake žive inteligence, da bi življenje pomnožila. Vsaka živa stvar nenehno teži k razraščanju svojega življenja, kajti življenje, zaradi dejstva samega da živi, teži k temu, da bi raslo.

Seme, ki pade na tla, začne takoj delovati in med svojim življenjem proizvede sto novih semen; življenje se med svojim obstojem pomnoži. Postaja več za vse večne čase. Mora tako ravnati, če hoče še naprej obstajati.

Tudi inteligenca čuti potrebo po nenehni rasti. Vsaka naša misel poraja potrebo po naslednji misli; zavest se nenehno širi. Vsako dejstvo, ki se ga naučimo, nas vodi k učenju novega dejstva; znanje se nenehno širi. Vsaka sposobnost, ki jo negujemo, porodi v naših glavah željo, da bi si pridobili še eno sposobnost; podrejeni smo klicu življenja, stremimo k samoizražanju, ki nas priganja, da bi vedeli več, naredili več in bili več.


Wallace D. Wattles, odlomek iz knjige >>> Znanost bogatenja

[Azra]

Podivjano bitje je običajno tisto, ki je bilo nekoč divje, nato udomačeno, nazadnje pa se je spet vrnilo v svoje naravno ali neukročeno stanje.

Podivjana ženska naj bi sprva bila v naravnem psihičnem stanju - to je v svojem pravem, divjem umu -, nato pa se je zaradi zasuka dogodkov pretirano udomačila, kar je omrtvičilo njene instinkte. Brž ko zazna priložnost za vrnitev k svoji divji naravi, postane lahek plen najrazličnejših pasti in strupov. Njeni cikli in varovalni sistemi so okvarjeni, in ker ni oprezna in čuječa, je lahek plen.

Izguba instinkta poteka po posebnem vzorcu. Pomembno je, da ga proučimo, se ga dejansko naučimo na pamet, da bomo mogle obvarovati zaklade svoje osnovne narave. V psihičnih gozdovih je veliko pasti iz zarjavelega železa. Ležijo tik pod listnato zelenino gozdnih tal. Psihološko gledano to velja tudi za zunanji svet, ki vsebuje različne vabe, za katere smo dovzetne: odnose, ljudi, zapeljive dogodivščine; toda znotraj vabe, običajno lepe na pogled, je nekaj ostro nabrušenega, kar ubije duha, brž ko zagrizemo vanjo.

Podivjane ženske vseh starosti, zlasti še mlade, neustavljivo žene, da bi se oškodovale za dolgo lakoto in izgon. Pretirano in nepremišljeno težijo k ljudem in ciljem, ki niso hranljivi, bistveni ali trajni. Kletke, premajhna življenja, kamor jih je mogoče zvabiti ali potisniti, vedno čakajo nanje, ne glede na to, kje in kdaj živijo.

Če ste bili kdaj ujeti, če ste kdaj trpeli za hambre del alma, lakoto duše, če ste se kdaj znašli v pasti, zlasti če težite k ustvarjanju, je zelo verjetno, da ste bili ali ste podivjana ženska. Podivjana ženska je običajno izjemno lačna nečesa dušnega, in pogosto zagrabi kakršen koli zakrinkan strup, ker verjame, da je tisto, po čemer hrepeni, njena duša.

Čeprav nekatere podivjane ženske v zadnjem trenutku zbežijo od pasti in izgubijo le nekaj dlak, jih veliko več nespametno stopi vanjo in so za nekaj časa oropane občutkov, tretje se zlomijo, četrtim uspe, da se rešijo in odvlečejo v jamo, kjer same celijo svoje rane.

Da bi se ognile tem zankam in skušnjavam, v katere se zapletemo po času, preživetem v ujetosti in lakoti, jih moramo videti vnaprej in jih obiti. Na novo moramo razviti uvid in opreznost. Naučiti se moramo obrniti. Da bi prepoznale pravo smer, moramo poznati napačno.

Clarissa Pinkola Estes,  odlomek iz knjige >>> ŽENSKE, KI TEČEJO Z VOLKOVI

[Mačica]

Draga Azra,

hvala za današnje poste! 
Sicer pa je knjiga Ženske, ki tečejo z volkovi moja biblija!

 

[taja6]

Azrica, hvala za te prekrasne misli, odlomke 

[Azra]

Azrica, hvala za te prekrasne misli, odlomke 

maj pležr   

[Azra]

Poslednji polet

Zdaj, dragi, nočem misliti na nič.
Zdaj poletim poslednjič do višav,
do sonca zlatega, do zvezd - čeprav
bom strmoglavila kot ranjen ptič.

O, vzemi takrat v tople me dlani,
položi čisto blizu me srca,
da si me ljubil, šepni, pa morda
še v zadnje srečanje odprem oči.

*

Vprašanja

Zakaj me vsakokrat tako omamiš,
da več ne vem, kod moja cesta pelje?
Zakaj mi skrite želje v srcu dramiš,
da njih polet preveč visok in smel je?

Ne čutiš mar, da v vročem si drhtenju
krvi in duše, da mi tvoj objem
ne da se ustavljati želja hotenju
in v mislih tisočkrat se ti dajem?

Poznaš me že do sleherne skrivnosti.
Ljubiti bolj ne moreš me, to vem.
A le ne smej tej moji se norosti:
Ob tvoji senci vsaj naj tiho grem.

Mila Kačič

[Azra]

Kar je podobno morju

 
kar je podobno morju,
ni nikoli dokončano,
mogoče samo za hip, 
tako si mi rekel,
tiho in nežno,
gledal  si me v oči,
vijolice so dišale ...

Sem morje jaz 
ali ti?

Vanja Strle, pesem iz knjige >>> O HREPENENJE > Vanja Strle
*

Kot pogana

Ko sva se srečala - kneginje so se posedle
na balkone trenutka in zadržale dih.
Prišla sva si blizu kot pogana,

nič nama ni bilo sveto, dotikala sva se,
kjer so se naju že dotikali drugi,
in tudi ni dolgo trajalo, ampak
Bog, bila sva lepa.

Kot pade list z drevesa, kot so svetle
oči drobnih ptic, ki počakajo na zimo.

Stanka Hrastelj, pesem iz knjige >>> NIZKI TONI > Stanka Hrastelj
*

LJUBLJENJE

Biti moraš čim bolj preprost,
to je edina določena popolnost,
kadar si vsakikrat svež in nov
in dobro veš, da je vse revno
razen tihega ljubljenja.
Moči mi prihajajo iz bridkih korenin
in iz nevidno globokih obredov zemlje,
kjer smo vsi doma in smo zdaj
le na kratkem in veselem izletu.
Ljubljenje je edina popolnost,
izpolniti jo moraš le kot bitje,
pripravljeno za nenadno potovanje,
vsi drugi načini so namišljeni dosežki.
Vse drugo je lažniva, navidezna moč.
Edino v ljubljenju se očistimo
za prihodnost in se pripravimo
za iznajdljivo molitev. Zato se
resnično lepe deklice znajo zaničevati
in so v ljubezni prešerno malomarne.
Pod zvezdami je dovolj prostora za
popolno ljubljenje. Pojdimo v miru
v neznano in rodovitno noč.


Edvard Kocbek, pesem iz knjige >>>  TUDI ČEZ TA PREPAD MORAM > Edvard Kocbek

*

OBSTAJAJO NAVADNA ŽIVLJENJA, TODA VSE
LJUBEZNI SO NENAVADNE

ljubezen je
si rekla
ljubljenemu prišiti gumb

ponoči
med najinimi srečanji
poslušaš čajkovskega
in zaman vdevaš nevidno nitko
v še nevidnejšo šivanko

polna luna
se je odtrgala  z modre srajce jutra
in se odkotalila pod posteljo

Josip Osti, pesem iz knjige >>> VSE LJUBEZNI SO NENAVADNE > Josip Osti
*

SPOMIN NA LJUBEZEN

 
 
 
Spomin na ljubezen ni srce
na verižici, ali narisano na lectovem
pujsku, kupljenem na sejmu,
tudi ne ognjemet, ki se ga gleda z roko
v roki, in tudi ne tisto, kar je vtisnjeno
v moje pomnenje, ampak tisto, kar je vžgano
nevidno po vsem mojem telesu, po telesu,
ki je bilo ljubljeno, ljubkovano in oboževano.

*

 VRT
 
 
 
Tisoč in tisoč let
bi bilo premalo
da bi se izreči dalo
bežen trenutek večnosti
ko si me objela
ko sem te objel
v svetlobi nekega jutra
v parku Montsouris v Parizu
v Parizu
na zemlji
na zemlji ki je zvezda.


Jacques Prevert, poezija iz knjige >>> TA LJUBEZEN > Jacques Prevert
*

[Azra]

IN VENDAR

In vendar je življenje cvet,
katerega vonj me ne neha mamiti;
sklanjam se nadenj: prišlo je dehtet -
ta vonj je enkraten za tisoče bitij.

  Bogdana Namestnik, pesem iz knjige >>> PAHLJAČA
*

Radost

prižigam nedavne spomine veselje

ki hoče postati otožnost

zapisano v moje nosnice še mesec

kasneje je soba dišala

 

po tebi na dlani hebrejska pisava -

ja črte so polne očesc in

skrivnostnih prelomov črnina mi reče

prijatelj in misli na tvoje obleke

je znak za pomanjkanje samozavesti

razkrivam preveč ko to pišem?

pomislim na to da se Venera vrača

v vodnarja želim se vrniti ... vate? ...

Peter Semolič, pesem iz knjige >>> PROSTOR ZATE > Peter Semolič

[taja6]

 
V spomin na Erno Bombeck, ki je izgubila bitko z rakom.


ČE BI LAHKO ŠE ENKRAT ŽIVELA
Erna Bombeck
(napisano, ko je odkrila, da umira za rakom)


1. Legla bi v posteljo, ko sem bila bolna, namesto da sem se pretvarjala, da se bo svet prenehal vrteti, če ne bom prisotna.

2. Prižgala bi rdečo svečo, narejeno iz vrtnice preden se stopi v omari.

3. Manj bi govorila in več poslušala.

4. Prijatelje bi povabila na večerjo, čeprav je preproga popackana in je kavč obledel.

5. Pojedla bi kokice v dnevni sobi in bi manj skrbela glede nečistoče, če bi moji želeli zakuriti v kaminu.

6. Vzela bi si čas za poslušanje svojega deda in njegovo popotovanje skozi njegovo mladost.

7. Prevzela bi več odgovornosti, ki jo je nosil moj mož.

8. Nikoli ne bi vztrajala, da naj bodo okna avtomobila zaprta sredi poletnega dne, ker je moja frizura pravkar nova in urejena.

9. Sedla bi na travnik (brez ozira na madeže od trave).

10. Manj bi jokala in se smejala pred televizorjem in bolj preučevala življenje.

11. Nikoli ne bi kupila nekaj samo zato, ker je praktično, ker se na tem ne bodo videli madeži ali le zato ker ima doživljenjsko garancijo.

12. Namesto, da sem si želela, da čim prej mine 9 mesecev nosečnosti, bi cenila vsak trenutek in poskušala razumeti, da je čudež, ki raste v meni, edina priložnost, da pomagam bogu pri ustvarjanju čudeža življenja.


13. Najbolj pa bi, če bi imela še eno priložnost za življenje, cenila vsako minuto, jo gledala in tudi zares videla in nikoli se ne bi
obračala nazaj.


Prenehajmo se potiti zaradi majhnih stvari.
Prenehajmo skrbeti za to, kdo me nima rad, kdo ima več in kdo kaj dela.
Namesto tega začnimo ceniti odnose, ki jih imamo s tistimi, ki nas imajo radi.
Razmišljajmo o tem, s čim nas je Bog blagoslovil.
In počnimo to vsak dan, da se izboljšamo umsko, fizično in čustveno.
Upam, da imate vi blagoslovljen dan.


Dekle, ženska:
... ko ima 3 leta: pogleda se in vidi kraljico,
... ko ima 8 let: pogleda se in vidi pepelko,
... ko ima 15 let: pogleda se in vidi grdo sestro (Mama, ne morem iti takšna v šolo!)
... ko ima 20 let: pogleda se in vidi - a se odloči, da gre ven v vsakem primeru,
... ko ima 30 let: pogleda se in vidi - a se odloči, da nima časa ničesar popraviti in gre ven v vsakem primeru,
... ko ima 40 let: pogleda se in vidi in gre ven,
... ko ima 50 let: pogleda se in vidi in gre kamorkoli želi,
... ko ima 60 let: pogleda se in se spomni vseh ljudi, ki se ne morejo več gledati v ogledalu, gre ven in osvaja svet,
... ko ima 70 let: pogleda se in vidi modrost, veselje in sposobnost, da gre ven in uživa v življenju,
... ko ima 80 let: ne gnjavi se z gledanjem, samo na glavo si da rdeči klobuk in gre ven, da se zabava...


Nobena težava ni taka, da je ne bi mogli rešiti skupaj, le malo pa je takih, ki jih lahko rešimo sami. (Lyndon B. Johnson)

 

[Azra]

o mnogih letih iskanja je bilo popotniku rečeno, naj gre v jamo, v kateri bo našel vodnjak. "Vprašaj vodnjak, kaj je Resnica," so mu svetovali, "in vodnjak ti jo bo razkril."

Ko je našel vodnjak, je iskalec postavil to najbolj osnovno vprašanje. In iz globin je prišel odgovor: "Pojdi do vaškega trga. Tam boš našel, kar iščeš."

Poln upanja in pričakovanja je stekel do trga, kjer je našel le tri precej nezanimive trgovine. V prvi so prodajali kose železa, v drugi les, v tretji pa so bile naprodaj tanke žice. Tukaj nič in nihče, tako se je zdelo, ni imel nič skupnega z razkritjem resnice.

*

Razočaran se je iskalec vrnil k vodnjaku in zahteval pojasnilo, a rečeno mu je bilo samo to: "Razumel boš v prihodnosti." Ugovarjal je, vendar je bilo vse, kar je dobil v odgovor, le odmev njegovega kričanja. Jezen, ker so ga imeli za norca, vsaj tako je mislil takrat, je iskalec nadaljeval z romanjem in iskanjem Resnice.

Minevala so leta in spomin na izkušnjo z vodnjakom je postopoma bledel, dokler ni neke noči, ko se je sprehajal po mesečini, njegove pozornosti pritegnil zvok sitarja. Bila je čudovita glasba, igrana mojstrsko in z navdihom. Globoko ganjen  se je iskalec približal glasbeniku. Gledal je prste, ki so  plesali po strunah. Zavedal se je instrumenta samega. Nato je nenadoma izbruhnil v jok radostnega prepoznanja: sitar je bil narejen iz žic, kosov železa in lesa, prav takšnih, kot jih je nekoč videl v treh trgovinah in mislil, da so brez posebnega pomena.

Končno je doumel sporočilo vodnjaka: vse, kar potrebujemo, že imamo; naša naloga je, da to zberemo in pravilno uporabimo. Nobena stvar nima pravega pomena, dokler nanjo gledamo ločeno. Toda takoj, ko posamezne dele združimo, nastane nova celota z lastnostmi, ki jih ne moremo predvideti, dokler razmišljamo le o delih.

Piero Ferrucci, zgodba iz knjige >>> Kdo sem in kaj lahko postanem > Piero Ferrucci

[Azra]

To je resnična zgodba o možu, ki je živel za svoje sanje. Larry Walters si je od nekdaj želel leteti. V želji, da bi postal pilot, se je vpisal na vojaško letalsko akademijo. Nato pa so se pojavile težave z vidom in na žalost je moral zapustiti akademijo, ne da bi se naučil leteti.

Tako je cele dneve sedel v svojem vrtnem stolu na trati pred hišo in opazoval potniška letala visoko v zraku.

 







 Nekega dne se je odločil, da se jim bo pridružil. Kupil je nekaj vremenskih balonov, jih napolnil s helijem in jih prtrdil na svoj vrtni stol. Na polet pripravljen stol je natovoril na svoj jeep, si pripravil nekaj sendvičev in pijače za popotnico ter se odpravil na svoj kratek, udoben let nad sosesko – vsaj tako je mislil.

Seveda Larry ni bil tepček. Čisto jasno mu je bilo, da bo moral na koncu pristati. Zato je vzel s seboj tudi zračno puško. Zamislil si je, da bo s puško počil balon ali dva in se tako počasi spustil na zemljo – POTEM ko bo končno uresničil svoje sanje o letenju.

Na njegovo nesrečo pa so ga baloni ponesli precej više, kot je pričakoval. Pravzaprav se je dvignil več kot 3000 metrov visoko, kjer so ga vetrovi ponesli v zračni prostor letališča v Los Angelesu. Tam ga je opazil pilot letala, ki se je ravno bližalo letališču. Lahko si predstavljate, s kakšno osuplostjo je kontrolor letenja sprejel pilotovo poročilo, da je ravnokar videl leteti mimo moškega v vrtnem stolu s puško v naročju – in to na višini 3000 metrov!

Larrya je veter nosil po zraku kar 14 ur in ga odpihnil nad odprto morje. Na koncu so ga morali rešiti s helikopterjem in ga pripeljati nazaj na kopno. Ko so ga novinarji vprašali, zakaj se je odločil za svoj podvig, jim je odvrnil: »Človek ne more samo posedati naokrog!«

Ta zgodba nam ponuja lep nauk. Ko se trudite uresničiti svoje sanje, se bo vaše početje drugim morda zdelo neumno.

Vendar ne pozabite: pomembne so VAšE sanje, ne njihove. Če sanjate o nečem, se spomnite Larryjevih besed: NE POSEDAJTE NAOKOLI – NAREDITE NEKAJ!

Bill Quain, zgodba iz knjige >>> 10 PRAVIL STRAN, 10 PRAVIL NA PLAN > dr. Bill Quain
 

[Azra]

Nekoč je živel zelo slab človek, ki se ni ravnal po naukih babic in dedkov, Chuchuib in Tataib. Edino, kar je hotel, sta bila bogastvo in denar. Ni mu bilo mar, če je uničeval drevesa, onesnaževal reke, pobijal živali in žalil naravo, da bi ju nakopičil. Zato obstaja Rayaw Juyub.

Nekega dne je ta človek stopal po stezi, ko je nenadoma zaslišal ptičji ščebet. "Piiič!" se je oglasil ptič. Človek je hodil naprej. Pa kaj, če nek ptič poje? Zanimala sta ga samo denar in bogastvo. Ptič se je znova oglasil. "Piiič, piiiiič, piiič!" je ščebetal. (Ni bil ptič, bil je Rayaw Juyub', ki se je pojavil v obliki ptičjega ščebeta).  Človek je nadajeval pot po gori in zanimalo ga je le to, kako bi uničil gozd. Nenadoma se je znašel pred stezo, ki je nikoli dotlej še ni opazil.

*


"Kako čudno," je pomislil, "vsako ped te gore poznam, pa še nikoli nisem opazil te steze." Premagala ga je radovednost, tako da je zavil s poti in stopil po njej. Čez kake pol ure je prispel natanko na tisto mesto, s katerega je odšel. Kakor da ne bi naredil niti koraka. Tedaj se mu je prikazal velik črn pes z repom, ki bi se po velikosti lahko meril s konjskim. Človek se je ustrašil in nadaljeval pot, tokrat hitreje.
Minila je ura in spet se je znašel na istem mestu, s katerega je odšel, in spet je bil tam črni pes s konjskim repom ter grozeče renčal vanj. "Ne more biti," je pomislil človek, "saj že celo uro hodim naprej, pa se vedno znova vrnem na isti kraj pred tega psa, ki se ga tako prestrašim." Ni še pomislil do konca, ko je ob stezi zagledal zelo lep kraj, pozidan z velikimi in udobnimi hišami, vasico, ki je dotlej še ni videl. "Kakšna sreča, da sem prišel v tako lepo vas," si je rekel.

Nenadoma sta se na dvorišču pred hišo pojavila deček in deklica, ki sta se vneto pogovarjala. Deček se je pritoževal: "Glej," je rekel deklici, "glej, kaj so mi naredili," in ji pokazal noge, preprežene z ranami, kakor da bi ga kdo porezal z nožem ali bodalom ali mačeto. Iz ran mu je mezela kri. Človek se je ob pogledu na dečka zelo vznemiril ter pohitel k njemu, da bi mu pomagal. "Kaj se je zgodilo, fantek, kdo te je tako hudo ranil?"

Deček je dvignil pogled in rekel: "Ti si me ranil, ti si me porezal, ti si uničil, požgal in pobil moje brate." Človek je zadrgetal in se skušal braniti: "Pa saj ti nisem nič napravil!" je trdil. V tistem trenutku se je deček spremenil v lepega jaguarja, vsega pokritega z ranami, deklica pa se je spremenila v trs, poln zarez. In rekla sta mu: "To so rane, ki nam jih zadajaš, ko sekaš rastline in zasleduješ živali in onesnažuješ vode rek."

Tedaj je človek razumel, da je  Rayaw Juyub', ki mu govori skozi usta deklice, trsa, dečka in jaguarja, in da je tudi ptičji ščebet pomenil navzočnost Rayaw Juyub'a. Zgrudil se je na kolena in prosil odpuščanja. Prosil je tudi, naj mu bo dana še ena priložnost, da bi dokazal, da le ni tako slab. Trinajst dni je klečal, dokler mu niso otekla kolena. Prepoznal je, da je škodoval naravi.

Tedaj je Ayaw (ki je Srce zemlje in Srce neba) prisluhnil njegovim prošnjam. "Slišal sem tvoje rotenje," mu je rekel. "Videl sem, da si se pokesal. Spremenil te bom v človeka-žival; človek boš in jelen hkrati, tvoje življenje pa bo dokaz, da ljudje in živali lahko ubrano živijo z Materjo naravo.

Človek vsrkava modrost, kot goba vsrkava vodo. Tako boš lahko ti uporabil svojo modrost in njo predajal drugim ljudem; učitelj boš, učitelj Jelen." Človek je postal modrec in odpravil se je na pot ter učil modrost. Šel je vsepovsod, včasih človek, včasih jelen, dokler se mu niso pobelili lasje, da so bili kakor morska pena.

Tistega dne, ko je umrl, je sonce svetlo sijalo in nebo je bilo sinje, pa vendar je nenadoma zapršel dežek in na nebu se je zarisala mavrica. Zato se odtlej reče, da se rodijo jeleni, ko kljub soncu prši z neba.

*

Rigoberta Menchu in Dante Liano, zgodba iz knjige >>> VRČ MEDU > Rigoberta Menchu