Daia, hvala. Sem tudi jaz vesela
Sem že po naravi malce skeptična, vedno iščem neke razlage in ko jih najdem še nisem zadovoljna in še vedno dvomim
in potem se vedno sprašujem, kako pa naj bom prepričana, da to ni le moja domišljija ipd. in potem se moram prav nasmejati, ko vidim, na kak 'prefinjen' način mi kažejo svojo prisotnost
Bolj kot se ''prepustim toku'' več znamenj vidim. Npr. ''naključja'', ki to niso, ko ravno razmišljam, zakaj pa jaz ne vidim znamenj, kot so belo perje in v tistem trenutku zagledam pred nogami peresce, ali pa ko dobim občutek ''pokliči zdaj'' in pokličem in se mi javi ta oseba, ki je prej dva dni nisem mogla dobiti na telefon ipd.
Mogoče bo zvenelo malo smešno, ampak pred časom me je bilo strah teh ''prebliskov'' in sem se ''zaprla'', ker so me pač begali občutki, ko čutiš, da je še nekdo s tabo in potem si rečem ''haloo? pa kaj mi je, če pa ni nobenega'' ali pa ko kličeš na neko tel.št. in čutiš ali se ti bo javila ženska ali moški...take stvari so me včasih begale in ker smo ljudje taki, da nas je strah tistega, česar ne razumemo, sem se ''zaprla''.
