Sicer pa moja prijateljica se je res matrala z zanositvijo za prvega otroka, stara 41 let, bila sta že na vseh možnih preiskavah, zdravljenjih, bila tudi v tujini....eni so obljubljali, drugi so NE obljubljali oz kar rekli, da ne bo nič, naj opustita to misel, a je nista opustila...
Nato sta se odločila za poroko, njena res močna želja po sanjski poroki še iz otroških dni, vso energijo in misli je usmerila v to poroko, no in zanosila....
Sedaj imata že dojenčka

Seveda je veliko lažje pisati o tem, kot biti notri v tem...Ko si sam na tem, se ne moreš kar na silo sprostiti, verjetno šele, če te nek drug dogodek, ali neka druga zadeva tako zelo preokupira, da sama misel na zanositev ni več na prvem mestu in v ospredju, potem je res več možnosti, da se zgodi...
Vsak svojo bolečino nosi sam in na svoj način, raznorazni zunanji nasveti so navadno bolj v breme kot korist.
Pomaga najbolj, da te nekdo res razume in posluša...
Ko sem sama v kakšnem zaciklanem procesu, mi najbolj pomaga, da me nekdo razbremeni, sprosti...kar je pri meni kar težko...
Ti želim vse dobro in srečno
