Ma, že 2 tedna nazaj se je začelo. Prijateljski odnosi v službi, ko sta šli sodelavki za mojim hrbtom do šefa me obtoževat, včeraj se je isto pripetilo, samo da sem bila jaz POLEG. Lej, bejba, ne mi govort pred šefom, da sem jaz kriva, ko pa nisem.
Vsak za svojo rit poskrbi... Jaz ulovim napako sodelavke, jo lepo prašam, ne nesem šefu, ampak skušam rešit po mirni poti. Potem pa, ta je najboljša, sodelavka pred šefom reče, da imamo škrate v pisarni, ki spreminjajo podatke.
Ma, sledljivost podatkov je napisana v sistemu. Če meni napiše, da je oseba A spremenila podatek, potem ga je. Računalnik ne dela sam! Ne pa da rečejo škrat je spremenil. Ma lej, se zgodi napaka, ni tako?
Sedaj pa jaz izpadem grešni kozel za njiju dve, vedno jaz kriva vsega. Šefu sem rekla, ne bom prenašala takega odnosa, nisem zadovoljna, kako stvari potekajo. Sedaj naj pa on rihta dalje. Hvala Bogu je res on na moji strani, je rekel, da se zaveda, da onidve veliiko bluzita in te zadeve, da pa ker je pritisk na moji strani toliko večji, prihaja do površnosti in da se potem seveda takoj prvo mene obtoži.
Je pa super vedet, da ko sem sedajsprejela šefa kot mojega prijatelja in ne sovražnika, vse stvari zelo lepo rešim in mi konec koncev tudi taka obtoževanja ne škodujejo.
