Danes sem spala nekje do 4h zjutraj, potem sem se zbudila in nisem mogla zaspat nazaj. Kakšno uro sem poslušala čivkanje ptičkov zunaj, potem me je zmanjkalo in imela sem dvoje čudnih sanj ...
V prvih sem dobila službo v nekem luxuznem wellness centru, toplicah, nekem turističnem komplexu. Bile so različne stavbe, bazeni ... Jaz pa naj bi delala v neki vili, ki naj bi bila luxuzen nastanitveni objekt. Bila je obdana z lepim parkom, lepa, s stolpiči. Živela naj bi kar v njej in dali so me v eno sobo. Eno noč sem prespala tam, naslednji dan sem pa odgrnila rjuho, pod njo je bila pa vzmetnica, čisto umazana pa stenice so bile na njej. Čudila sem se, da me ni nobena ugriznila, ampak takoj sem se razburila nad odgovornimi, kako si lahko dovolijo kaj takega. Te stenice so imele krila in so začele hodit in letat po prostoru. S čevljem sem začela udrihati po njih, čeprav sem imela v mislih, da živali ne smem in nočem pobijat. Udarcem niso podlegle, nisem jim mogla nič.
Prišlo je še nekaj oseb, nadrejenih, in rekla sem jim, da se tega ne grem, da odhajam in da pride mož pome. Kmalu je res prišel in sva odšla.
Zanimivo je, da so bile to zdaj druge sanje v kratkem času, kjer sem se znašla v težavah in sem se obrnila na moža, da me reši in zaupala sem, da me bo res.
V drugih sanjah sva bila pa z možem na morju - v Piranu, kamor hodiva. V mojih sanjah, če je morje, je Piran. Nekje v bližini naj bi bila nastanjena moja mami in njen partner in sklenila sva, da ju obiščeva. Bila sta v zgornjem nadstropju neke visoke stavbe in do tja je vodilo okroglo stopnišče. Na koncu vsakega nadstropja so se stopnice tako zožile, da se je bilo treba prijet na steno in dobesedno splezat gor. Bila sva skoraj na vrhu in vprašala sem moža, če je utrujen ali pa ga je strah, ker greva lahko tudi z dvigalom (dvigalo se mi je v pretelosti že pojavljalo v sanjah, zato menim, da ima zame pomembno simboliko). Relek je, da ne, ampak sem vseeno predlagala, da greva zadnji dve nadstopji z dvigalom, ker sem ga želela preizkusit. Nadstropij je bilo skupaj 22. Dvigalo je bilo veliko, lepo, prostorno. Vstopila sva vanj - noter ni bilo običajnih tipk s števili nadstropij, ampak samo številčnica z enomestnimi ciframi, s pomočjo katerih si odtipkal številko nadstropja. Hotela sem vtipkat 22, ampak se mi je odtipkalo 2222. Dvigalo je začelo drvet z veliko hitrostjo. Ustrašila sem se, ampak sem kmalu našla rdečo tipko, ki je dvigalo ustavilo. Potem sem hotela še enkrat vtipkat 22 - se je pa mož začel zafrkavat - tako, kot vedno nagajava drug drugemu - in je pritiskal na neke naključne tipke, ki so bile tam zraven, poleg številčnice. Pritisnil je na eno tipko in v dvigalu se je začela predvajat pesem Fredija Milerja: Vedno si sanjala njega.

Potem sem se zbudila.