Ja... Že ko rečem, da je ful dobro ratalo v službi, da se stvari postavljajo na svoje mesto, spet nekje poči. Pomoje je res že skrajni čas, da si priznam, da pač to delo NI zame. Oz, delo je zame, okolje ni zame, bolje rečeno. Vedno pridejo na dan take stvari, da me še bolj v slabo voljo spravi. Bom prišla, bom oddelala, vendar je to to. Cenjena vsaj tako, kot bi bilo treba, nisem, jaz pa svoje energije ne bom vlagala nekam, kjer moje vrednosti kot take ne prepoznajo! Se blazno hvaležna za vse, kar mi je ta služba dala, ker sem poleg novih službenih kompetenc odnesla še veliko osebnostnih lekcij, pa čeprav na trenutke zelo bolečih, poleg tega pa sem pridobila še zelo dobrega zaupnika. Ja, definitivno je pozitivna stran, vendar kot sem rekla, to žal ni več zame. Prerasla sem to lekcijo, čas je za nove izkušnje.
