Hvala, sanjalka.
Uh, kolikokrat sem pogledala na tole stanje z vseh mogočih perspektiv ... Zakaj, kako, kaj storiti, kaj končati, spremeniti ... Zdaj ne delam nič od tega. Četudi mi tole ne ustreza, je boljše kot nič, ker je trg dela v riti. Itak bo minilo v pol leta. Sama pa odnehala ne bom, ker tako hudo pa, glede na to, kaj lahko.prenesem in kako dojemam, ni. Po eni strani je celo zabavno.
Ne gledam pa nikakor na nič več z vidika, da je kao ena lekcija in namen. Se mi zdi, da ni. Pa ne da sem nad čim obupala, cepetajoč od obupa poteptala vero v kakšne višje entitete ali sisteme ... Samo živim in jemljem življenje tako, kot je. Malo bom še tu, naprej pa, kar bo, bo. Se bom že znašla.
Novica, da sem tam odpadla, me ni kaj dosti ganila. Možnosti za da/ne so bile enako verjetne. To je čista realnost. Vem, da bo enkrat drugače. Vse mine. Ne bom si pa tačas belila glave s smotri, lekcijami in karmami in tem. Bom pa vsake toliko vrgla kritično oko na to filozofijo, ker me zanima absolutna, surova, čista, gola Resnica. Sem bila v obdobju, ko sem hotela v vsem iskati nekaj več. Ampak včasih je cigara samo cigara, če si sposodim te besede ...
