Čitam tele vaše diskusije in moram reči, da so se mi pojavili enaki pomisleki kot Reagini in Nensi.
Kje so meje do katerih lahko gremo in kaj je res tisto kar nam »skrivnost« in tole kar tu omenjate prinaša...do kam smo res tako iskreni do sebe in drugih, da si res želimo tisto, kar je dobeo za vse. Ali nas vseeno ne premaga tisti sebični del v nas in si zaželimo nekaj dobrega za nas in to istočasno ni najbolje za tiste, ki so v isti situaciji kot mi?
Tea, vzela bom kar tvoj primer na pošti in vrsto, ki si se je ti elegantno izognila...to da so odprli še eno blagajno je res za vse bolje. Pa je res bilo prav, da si ti bila prva na vrsti in ne tisti, ki bi bil po vrstnem redu če bi se vrsta delila po »sistemu zadrga«...samo v premislik o naši sposobnosti biti objektiven.
Ja varovalo je res: »naj se zgodi tako kot je za vse najbolje« samo držati ga se je treba...dostopimo do "tja" lahko sami, ko v svojem razvoju dosežemo ta nivo...vsako prehitevanje nas lahko drago stane.
Pa brez zamere. Samo moje mnenje. Sem pač taka, da o vsaki situaciji rada podvomim že zato, da o njej dobro premislim pred tem da se podam v njo.
Tudi mene je ta način zamikal, pa bolj vas berem bolj se mi porajajo sumi, da pristop ni pravi.
lep mavričen pozdrav vsem
Mavrica pozdravljena
Hvala da si se oglasila s svojim razmišljanjem. Tudi sama veliko premišljujem o mejah vsega kar nam ta svet ponuja. Pa se mi potem porajajo taki in drugačni odgovori.
Človek je narejen tako, da vedno raziskuje in si poskuša izboljšati življenje. Po eni strani imamo smo življenje. V tem življenju imamo seveda vsi neke odnose in vsi živimo v danih situacijah tako kot znamo in zmoremo. Večkrat ugotovimo, da naredimo "škodo" v nekem odnosu, pa četudi gre za vzgojo otrok, obnašanje do svojega partnerja, prijatelja ali pa sodelavca v službi.
Človek je socialno bitje in nikakor se ne moremo izogniti temu, pa četudi se še bolj trudimo, da komu ne povzročimo bolečino, travmo, zamero ali kaj podobnega.
Človek je v svoji biti manipulator, pa če to priznamo ali pa ne. Seveda svoj ego lahko bistveno krotimo, je pa seveda odvisno kako "dobro" imamo postavljene planete v svojem horoskopu in koliko imamo zavedanja...
No, pa smo pri astrologiji in podobnih vedah: numerologija, angeli, bioenergija ..... torej vsi mi posegamo po nekih alternativnih metodah, da bi si izboljšali zdravje in življenje in da bi bili srečnejši.
A misliš, da se s tem ne vtikamo .....
A misliš, da se tisti, ki pojma nima o teh vedah ne vtika? Ti dam mogoče samo en primer:
ženska intenzivno vsak dan sproti misli na moškega, ki ji je všeč .... a misliš da ga s svojimi mislimi ne vznemirja in mu krati mir ... on pa pojma nima kaj mu ne da spati.
Ali pa ko gre naš otrok na prvi žur.... misliš da mu ne škodimo, ko doma skrbimo in ne moremo spati, dokler ne pride domov?
Še posebno pa bi se bilo dobro zamisliti nad uradno medicino. Kako se šele oni vtikajo v karmo
Presaditev organov, umetno oživljanje, umetno držanje človeka pri življenju, umetna oploditev itd.........
A to je pa kar v redu, ali kaj? To je pa humano. To imamo pravico delat. In konec koncev kdo bo odločil o tem kaj je dobro in kaj slabo ..... kaj je koristno in nekoristno za človeka.
To delamo, tudi ko človek nima pravice odločit o tem, ali lahko ali neposegamo v njegovo telo. Ob nesrečah se odločajo svojci. Ali imamo to pravico? Ali imamo pravico se vtikat v usodo, v karmo? In koga takrat igramo? Boga? Ali smo samo sebični?
Pa še taki mali primeri, čeprav se strinjam, da je malo ali veliko tudi stvar ki smo se jo izmislili. Vesolje sploh ne loči mej.... torej moj primer na pošti. Nisem se ognila vrsti. Bila sem povabljena .... pogledala po čakajočih in nihče se ni premaknil. Saj veš kako se včasih s pogledi pogovarjamo.... In tisti ljudje, so doživljali svoj čas, jaz pa svojega. Saj mogoče pa sploh nismo bili vsi istočasno tam? Kaj pa vem v kakšnih dimenzijah se obenem gibljemo. Kvantna fizika je zame še vedno ena ful zanimiva zadeva. Vse je relativno.
Kar se pa tiče varovalk ...... theta healing je tehnika, kjer se ne moremo vtikat v nič. Mi ukažemo, potem povemo, da naj se zgodi za vse najbolje .... in kdo bi bolje vedel od vesolja, boga, kreatorja ali kdorsigavedi je že tisti, ki odloča o usodah duš, kaj je za vse prisotne najbolje. Torej ne moremo za nikogar narediti prav nikakršne škode.....
Ko tole pišem, se mi obenem porajajo tudi misli, da bi pravzaprav niti ne bilo potrebno. Pa vseeno se potem spomnim na čas, ko sem začela študirat astrologijo. Na svoji poti sem naletela na veliko dvomljivcev. V eni knjigi sem našla odgovor zanje:
"Gospod, vi zadeve niste študirali, jaz sem jo".
In od tistega časa dalje ne dvomiv v nič. Kar me zanima sprobam, da lahko ocenim s svojim očmi. Seveda pa smo različni. Kar je dobro za enega in kar deluje za enega, ni nujno da deluje za drugega. In SKRIVNOST ne deluje - deluje samo pod enim in edinim pogojem: VANJO JE TREBA VERJETI.
Lepe dni ti želim Mavrica, pa upam, da bova uspeli še kakšno pametno reči. Hvala ti za tvoje ogledalo
