Olajšaj se malo

[Gaia]

Hvala solei, no sem malo bolje, a poznam te odmike, po zatišju si vedno mečem pesek v oči, potem ga zopet dobim po nosu.
Če opišem je nekako takole 14 dni drži situacija v šahu, zadnji dan je kruto, saj ne veš kaj bi, če opišem stanje podobno blaznosti, nikakor da se rešiš iz objema tega, potem pa čez noč si kakor prerojen, par dni je zopet v mejah normale, potem se postopoma  veča intenzivnost do predhodno opisanega stanja.
Ko se takole zavedaš svoje nemoči, si res kakor uboga reva.
Vendar se ne dam, bom pač živela tako kakor mi je usojeno, naj bo kar hoče, ne dam se več proti, nima pomena.
Upam da me ti planeti izpustijo iz primeža?
Saj sem fesjt baba, tudi če si tega ne prizbam, no vsaj lupam, da sem?
Kaj mi pa nuca vse to?
Nič!
 

Velikokrat smo sami žrtve naših preteklih izkušenj, tako pozitivnih kot negativnih. Te namreč v nas ustvarjajo pričakovanja. Ti si že čisto ujeta v začarani krog, ko že vnaprej razmišljaš o tem, kaj se bo razvilo naprej in se potem res zgodi. Dovoli si, da se zjutraj zbudiš dobre volje, si rečeš, kako bo današnji dan čisto drugačen kot preostali in narediš vse v tvoji moči, da do tega resnično pride. Delaj majhne korake, ki štejejo na dolgi rok. Stvari se bodo začele spreminjati, ko ne boš več toliko naravnana na tisto, kar prihaja.

  Gaja

[Anonymous]

Hvala za pozdrave, a to da se krivim pa ne vem, vem le eno da me boli nek udarec, rez, mogoče da v podzavesti, a tega ne vem.
Če bom zdržala, upam da, ko pa je tisto ta pravo, to pa res ni za zdržat: takrat bi pa samo nekam odšel človek, samo da mine da se osvobodiš tega, če probaš veš kako to deluje, če ne pa lahko samo pamet deliš!
Zato sem uvidela, biti preveč pameten in nasvete delit, je vedno čas, pa še tega meni se ne more zgoditi intd. je vedno čas za tako prepričanje.
No še nekaj, na forumu, je nekaj takih mlajših deklin, ko vedo zelo lepo to obrazložiti, zato sem tudi to dodala.
Vedno je potrebno malo počakat, no z leti dobivamo na kvaliteti in na kvantiteti, tako da ni nič zamujeno, le jezik nam ne sme prehitevat misli, pa bo vse dobro.
Konec koncev, nisemo nič več in nič manj od drugih, zato imejom se radi!

Hvala za tolažbo res ste/si 

[Anonymous]

Hvala solei, no sem malo bolje, a poznam te odmike, po zatišju si vedno mečem pesek v oči, potem ga zopet dobim po nosu.
Če opišem je nekako takole 14 dni drži situacija v šahu, zadnji dan je kruto, saj ne veš kaj bi, če opišem stanje podobno blaznosti, nikakor da se rešiš iz objema tega, potem pa čez noč si kakor prerojen, par dni je zopet v mejah normale, potem se postopoma  veča intenzivnost do predhodno opisanega stanja.
Ko se takole zavedaš svoje nemoči, si res kakor uboga reva.
Vendar se ne dam, bom pač živela tako kakor mi je usojeno, naj bo kar hoče, ne dam se več proti, nima pomena.
Upam da me ti planeti izpustijo iz primeža?
Saj sem fesjt baba, tudi če si tega ne prizbam, no vsaj lupam, da sem?
Kaj mi pa nuca vse to?
Nič!
 

Velikokrat smo sami žrtve naših preteklih izkušenj, tako pozitivnih kot negativnih. Te namreč v nas ustvarjajo pričakovanja. Ti si že čisto ujeta v začarani krog, ko že vnaprej razmišljaš o tem, kaj se bo razvilo naprej in se potem res zgodi. Dovoli si, da se zjutraj zbudiš dobre volje, si rečeš, kako bo današnji dan čisto drugačen kot preostali in narediš vse v tvoji moči, da do tega resnično pride. Delaj majhne korake, ki štejejo na dolgi rok. Stvari se bodo začele spreminjati, ko ne boš več toliko naravnana na tisto, kar prihaja.

  Gaja

[/quote

Ojla Gaja vse kar si navedla zgoraj sem že upoštevala, dodala sem samo da to stanje se že lepi čas ne spremeni, mogoče da sem preveč želela, pa se nikakor ni hotelo nehat, saj tudi sama ne vem več kje mi je krog!
Že vse sem poskusila, biti ravnodušna, odklopit, a kaj da govorim, enkrat se bo  to končalo, vsaka stvar pride na konc, to je edina spodbuda!

 

[Anonymous]

  me čuvajo upam da  se le izvijem iz tega hura se že veselim pomoči!!!!!

nx hura 

[Anonymous]

Danes je bilo že precej bolje od preteklega tedna, a proti večeru se pojavile zopet zle slutnje in  , a ne bo me prelisičilo, pomoč prihaja, res je  ,njegova luč mi bo sijala na vseh nadaljnih poteh, vnaprej se mu zahvaljujem,
Vem morem se cenit, to si ponavljam, zakaj bi bila žrtev svojih prepričanj, nihče ni več in niti manj kakor jaz, jaz sem Božji otrok, zato se imam neizmerno rada.

  za moega 

[Gaia]

Danes je bilo že precej bolje od preteklega tedna, a proti večeru se pojavile zopet zle slutnje in  , a ne bo me prelisičilo, pomoč prihaja, res je  ,njegova luč mi bo sijala na vseh nadaljnih poteh, vnaprej se mu zahvaljujem,
Vem morem se cenit, to si ponavljam, zakaj bi bila žrtev svojih prepričanj, nihče ni več in niti manj kakor jaz, jaz sem Božji otrok, zato se imam neizmerno rada.

  za moega 

Na pomoč si lahko prikličeš vse nadangele, vnebovzete mojstre, vile, palčke, škrate, delfine, morske deklice, kristale in druga bitja in boš začutila, kako si ljubljena. Ne rabiš se tako omejevat že takoj v izhodišču, saj ti je vsa pomoč na voljo in komaj čakajo, da jih prikličeš.

Uživaj v energiji bitij svetlobe.

  Gaja

[Anonymous]

Hvala solei, no sem malo bolje, a poznam te odmike, po zatišju si vedno mečem pesek v oči, potem ga zopet dobim po nosu.
Če opišem je nekako takole 14 dni drži situacija v šahu, zadnji dan je kruto, saj ne veš kaj bi, če opišem stanje podobno blaznosti, nikakor da se rešiš iz objema tega, potem pa čez noč si kakor prerojen, par dni je zopet v mejah normale, potem se postopoma  veča intenzivnost do predhodno opisanega stanja.
Ko se takole zavedaš svoje nemoči, si res kakor uboga reva.
Vendar se ne dam, bom pač živela tako kakor mi je usojeno, naj bo kar hoče, ne dam se več proti, nima pomena.
Upam da me ti planeti izpustijo iz primeža?
Saj sem fesjt baba, tudi če si tega ne prizbam, no vsaj lupam, da sem?
Kaj mi pa nuca vse to?
Nič!
 

Velikokrat smo sami žrtve naših preteklih izkušenj, tako pozitivnih kot negativnih. Te namreč v nas ustvarjajo pričakovanja. Ti si že čisto ujeta v začarani krog, ko že vnaprej razmišljaš o tem, kaj se bo razvilo naprej in se potem res zgodi. Dovoli si, da se zjutraj zbudiš dobre volje, si rečeš, kako bo današnji dan čisto drugačen kot preostali in narediš vse v tvoji moči, da do tega resnično pride. Delaj majhne korake, ki štejejo na dolgi rok. Stvari se bodo začele spreminjati, ko ne boš več toliko naravnana na tisto, kar prihaja.

  Gaja

Zakaj je to tako???

[Gaia]

Ker ne znamo živeti v sedanjosti, ampak se večinoma ubadamo s preteklostjo (kaj smo naredili narobe) ali s prihodnostjo (kaj še moramo narediti, zato, da bo...). Sedanji trenutek, ki je tisti, ki oblikuje našo prihodnost pa gre preprosto mimo nas.

[Anonymous]

In kaj naj naredimo, da bomo ustvarjali svojo prihodnost po svoje? Si pomagamo z vizualizacijo? Kaj sploh lahko dosežemo z vizualizacijo? Lahko popolnoma vse?

[Gaia]

Z vizualizacijo lahko dosežeš marsikaj, če jo izvajaš v theta stanju zavesti pa vse. Torej, če ne znaš iti zavestno v theto je vizualizacija zelo dobro orodje. Zjutraj vizualiziraj, kako želiš, da tvoj dan poteka, zvečer pa vizualiziraj, kako bi bilo idealno, da bi minuli dan potekal. Če boš začutila ljubezen v srcu takrat, ko boš to počela si pa itak zmagala.

  Gaja

[Anonymous]

Lahko z ljubeznijo v srcu dosežemo vse pri vizualizaciji? Tudi, če nismo v theti?

[Gaia]

Ljubezen v srcu in theta gresta z roko v roki skupaj. Vendar gre pri tem za brezpogojno ljubezen in ne za romantično ali kakšno drugo ljubezen.

[Anonymous]

In kako se vizualizira, da je rezultat uspešen?

[Gaia]

Tako, da popolnoma zaupaš, da se bo to, kar si želiš uresničilo. Če te je tega strah ali imaš dvom, se zagotovo ne bo.

  Gaja

[Anonymous]

Včasih stvari izgledajo tako brezupne, da se težko upreš slabi volji, dvomom in strahu ...