Dogodki. Splošno in trenutno vroče. > Svet v lepši ali slabši obliki

Naj ... dogodek dneva, 9. del

<< < (53/154) > >>

sanjalka:

--- Quote from: Maja on October 21, 2013, 10:05:17 AM ---Mogoče si narobe razumela moj komentar. Pričakovano. Ali pa je šlo za površno branje ... Ali pa predpostavke.  Nikjer ne omenjam, da je samo akcija, tudi sama sem gledala film z istega vidika kot ti. Nisem površinski človek.  ;)

Kar sem hotela poudariti ... Nekdo ima res travme in jih mora rešit, veliko ljudi jih pa NIMA. In če taki začnejo brskat po globinah, včasih kar hočejo nekaj najti in potem si res nekaj namislijo. Zgubijo stik z realnostjo, živijo samo še nekje drugje (kar se je v filmu zgodil tisti ženski).

--- End quote ---

Res je 8)
Joj, Maja, tebe pa res nimam za površinskega človeka in si mi strašno všeč, vidim kar precej podobnosti v nama ;)

Maja:
 ;)

Film sem poskušala prenesti nase, kot na posameznika, in na širšo populacijo ...
Kar se mene tiče, sem skoraj 100%, da ne nosim nobenih travm. Enkrat mi je rekla ena znanka, da se mi pa še ni še zgodilo nič hudega ... Ko sem rekla, da nikoli ne jokam. Oops ... Kakšno sklepanje ...

Umrl mi je oče, takoj za tem stari ata in nisem potočila niti solze. Samo bolelo je, da je trgalo dušo, dobila sem vročino itd. Solz nikjer. Poleg tega so me klicarili predniki mojega bivšega (mati in stara starša), ker sem bila raje doma s preostalima članoma družine in me ni bilo tja in so rekli, da je to zato, ker sem vesela, da očeta ni več - ker so hoteli ustreči svojemu ojdipovskemu sinčku edinčku ...  ::) Po enem mesecu sem maturirala, naredila izpit za avto, plesala na veselici - narod je bil ogorčen!
Primer iz bližnje prihodnosti ... Zandjič me je konkretno zadelo, ko sem zadnjič prišla s službe. Vesela, da je konec, ampak hkrati je pa to šok. Sprememba življenja, iztrganje iz nekega sveta, od ljudi, med katerimi si imel tudi koga rad ... Dva dni sem preležala v depresiji. Spala sem, delala nič, do ničesar mi ni bilo, tako prazno je bilo vse ... Po dveh dneh - kot nova in dejansko mi ni bilo mar.
Če se navežem zdaj nazaj na vsebino film in upoštevam napisano, bi rekla, da je najbolje vse odčustvovat, ko je čas za to. Ne potlačit v ozadje, ker potem enkrat butne ... Jaz prečustvujem "na hard" (ko ljubim, ljubim močno; ko žalujem, žalujem hudo; ...). Predelam in dam v arhiv v fascikel "Preživeto".  :laugh:

Drug fenomen je pa moje izražanje čustev. Ko mi je hudo, ne jočem. Ne jočem, če me je strah, če me kaj skrbi ... Ne jočem nikoli, razen ob čebuli.  ;D Potem vsi mislijo, da ti ni nič. Zadnjič sem izjavila, da vsi tako mislijo, ker ponavadi ljudje jokajo ob hudih stvareh - kar je pretežni otroški način izražanja nelagodja - in vsi na to bolj reagirajo z usmiljenjem - ker imajo tisti materinski/očetovski nagon. Pa to ne pomeni, da skrivam čustva ... Samo transformiram oz. prebavljam oz. prebolevam drugače. In zelo učinkovito. Mogoče bolje kot povprečen jokalec.

sanjalka:

--- Quote from: Maja on October 21, 2013, 10:33:02 AM --- ;)

Film sem poskušala prenesti nase, kot na posameznika, in na širšo populacijo ...
Kar se mene tiče, sem skoraj 100%, da ne nosim nobenih travm. Enkrat mi je rekla ena znanka, da se mi pa še ni še zgodilo nič hudega ... Ko sem rekla, da nikoli ne jokam. Oops ... Kakšno sklepanje ...

Umrl mi je oče, takoj za tem stari ata in nisem potočila niti solze. Samo bolelo je, da je trgalo dušo, dobila sem vročino itd. Solz nikjer. Poleg tega so me klicarili predniki mojega bivšega (mati in stara starša), ker sem bila raje doma s preostalima članoma družine in me ni bilo tja in so rekli, da je to zato, ker sem vesela, da očeta ni več - ker so hoteli ustreči svojemu ojdipovskemu sinčku edinčku ...  ::) Po enem mesecu sem maturirala, naredila izpit za avto, plesala na veselici - narod je bil ogorčen!
Primer iz bližnje prihodnosti ... Zandjič me je konkretno zadelo, ko sem zadnjič prišla s službe. Vesela, da je konec, ampak hkrati je pa to šok. Sprememba življenja, iztrganje iz nekega sveta, od ljudi, med katerimi si imel tudi koga rad ... Dva dni sem preležala v depresiji. Spala sem, delala nič, do ničesar mi ni bilo, tako prazno je bilo vse ... Po dveh dneh - kot nova in dejansko mi ni bilo mar.
Če se navežem zdaj nazaj na vsebino film in upoštevam napisano, bi rekla, da je najbolje vse odčustvovat, ko je čas za to. Ne potlačit v ozadje, ker potem enkrat butne ... Jaz prečustvujem "na hard" (ko ljubim, ljubim močno; ko žalujem, žalujem hudo; ...). Predelam in dam v arhiv v fascikel "Preživeto".  :laugh:

Drug fenomen je pa moje izražanje čustev. Ko mi je hudo, ne jočem. Ne jočem, če me je strah, če me kaj skrbi ... Ne jočem nikoli, razen ob čebuli.  ;D Potem vsi mislijo, da ti ni nič. Zadnjič sem izjavila, da vsi tako mislijo, ker ponavadi ljudje jokajo ob hudih stvareh - kar je pretežni otroški način izražanja nelagodja - in vsi na to bolj reagirajo z usmiljenjem - ker imajo tisti materinski/očetovski nagon. Pa to ne pomeni, da skrivam čustva ... Samo transformiram oz. prebavljam oz. prebolevam drugače. In zelo učinkovito. Mogoče bolje kot povprečen jokalec.

--- End quote ---

Zelo škorpijonsko,dejansko se transformiraš zelo hitro. Ljudje res delujejo/mo različno, nekateri hitreje, nekateri počasneje, nekateri nikoli. Škorpijonom ali Plutoncem je smisel bivanja transformacija, ki je seveda vedno težka, nekaj mora umreti, da se lahko na novo rodi.
Od ločitve dalje tudi moja hči ni nikoli jokala, pa vem, da jo je strašno prizadela. Mi je enkrat dejala, mami jaz od kar sta se z očijem ločila, sploh ne morem več jokati. Mislim, da je tudi precej stvari potlačila oz. je bila premajhna, da bi se z njimi lahko dejavno spopadla in da bi sploh vedela kam jih umestiti. Tako je potem to travmo predelovala preko odnosa s svojim fantom in takrat so solze tekle v potokih :) Bilo je hudo ampak upam, da je glavnina sedaj predelana in transformirana. Ima namreč Plutona v 4. hiši, pravzaprav ga imata oba s sinom in oba sta to predelovala sama zase, nikomur nista nič razlagala, ker pa je tudi njuna mami plutonska, sem jima nekako želela pomagati s tem, da bi o tem čim več govorila, da bi dala ven iz sebe in se od tega poslovila, včasih to traja lahko zelo dolgo, da obrodijo sadovi, ampak se splača. Potlačene stvari so najmočnejše in lahko zelo razdiralne, uničujoče.
No, pri filmu pa je zgodba mojega sedanjega partnerja tako zelo ista, tako zelo identična, da kot vedno pravim, ni naključje, da mi je ta film prišel v roke. Nisem ga namreč sama izbirala ali iskala, še vedela nisem zanj, prišel mi je dobesedno v roke in preko mene potem še mojemu partnerju.

sanjalka:
Mmmm, spila zelo dober smothie:jabolka, hruška, slive, pomaranča, grenivka, ingver, blitva,ohrovt, rdeča pesa. Božansko dobro in vse (razen pomaranče, grenivke) ekološko, domače :) Vesela in zadovoljna, da se lahko zdravo prehranjujem.
Za kosilo pa govedina, špinača in gora solate, pa dober tek :P ;)

Maja:
Goveeeeedinaaaa ... Kaj, če bi jaz tudi kaj govejega danes ...?

Navigation

[0] Message Index

[#] Next page

[*] Previous page