Kontejner, sama sem tudi ločena in je zgodba takšna, da se je bivši popolnoma umaknil iz vzgoje, stikov, hči pa je jokala zakaj je oči ne mara. Joj, kako mi je bilo težko, vsakič znova sem ji razlagala, da jo ima sigurno rad, pa da verjetno ne zna tega pokazati,ker tudi njegov oče tega ni znal njemu pokazati...skratka zgodba se nadaljuje, tudi moj bivši je govoril, da on ne bo nikoli tak kot njegov oče, da se bo posvečal otrokom, blablabla..No, pa je pogrnil na celi črti. Sem ga klicala,pisala sms, da otrok trpi, da potrebuje njegovo pozornost, pa nič, vse kar mi je zabrusil je bilo, da sem si sama kriva, da to kar sem hotela imeti, to sedaj imam. Hči je šla enkrat k njemu v službo in ga je prosila za 20 eur, pa ji je zabrusil, da itak meni daje preživnino (bedno) in da se naj kar meni zahvali za to kar je sedaj, da sem itak vsega jaz kriva. In hči spet v jok, joj, se raje ne spomnim tega obdobja. Sta bila oba otroka zelo jezna name...
Tako, da moj nasvet je, VSEKAKOR NE odnehaj in vztrajaj, ne sili vanj, vendar se NE umakni, daj mu vedeti,da ti je pomemben, da misliš nanj, da ga pogrešaš, da ti je hudo, da trpi, da mu želiš pomagati, mu stati ob strani, da razumeš njegovo stisko, da je vedno dobrodošel, da če karkoli potrebuje, pogovor ali karkoli, si vedno dosegljiv zanj in tako poskušaj vedno znova in znova, samo NE obupaj. Očitno se ti vzorci vlečejo v tvoji družini in čas je, da jih prekineš, drugače boš to prtljago pustil svojemu sinu za reševati...
Otrok MORA vedeti, da ti je pomemben, to obdobje bo minilo in vesel bo, ko bo spoznal, da ima očeta, ki se je boril zanj.
To je moja zgodba, če želiš premisli in kaj ukreni v tej smeri.
Sem pred časom razmišljala, da bi ustanovila skupino ločencev, kjer bi reševali takšne probleme, imam namreč ogromnooo izkušenj v zvezi s tem.
