Saturn 4. del

[sanjalka]

Koliko prej se lahko čuti vpliv Saturnovega povratka? Stopinjo prej, 2?

Lahko do 2, iz izkušenj pa manj kot 2, bolj kot je natančen, bolj se stvari dogajajo...

[Tea]

Koliko prej se lahko čuti vpliv Saturnovega povratka? Stopinjo prej, 2?

Lahko do 2, iz izkušenj pa manj kot 2, bolj kot je natančen, bolj se stvari dogajajo...

Načeloma se strinjam in je tako.

Vseeno pa leto Saturnovega povratka štejemo celo leto. Nekaj prej in še nekaj potem ... dogodki tega leta pa so itak dolgoročno obarvani, saj se dogajajo pomembne življenjske spremembe.

Tako Saša pri tebi se je veliko že zgodilo. Menjala si službo, spoznala fanta, preselila, načrtuješ skupno življenje /dolgoročno/ ... kar je vse Saturnova tema: gre za zrelost, gre za zapuščanje mladosti, gre za ozaveščanje svoje življenjske poti in drugi Saturnov krog je v tem smislu najpomembnejši.

[sasa]

Sem medtem že videla, da je samo stopinjo stran.

Dejansko je res celo leto, ja, tudi študij sem vpisala septembra (nova študijska smer), ki bo verjetno dolgoročno vplivala name in na mojo poklicno pot.

Je pa včasih res naporen, včeraj zvečer sem kar imela delo, da sem k sebi prišla, počutim se kot da moram vse "otroško" pustiti za seboj, kot otrok, ki spozna, da Božiček v resnici ne obstaja. Je kar kruta realnost.

[Maja]

Jaz najbrž ob tako živahnem dogajanju sploh ne bom znala določit, kdaj je nehal vplivat na en planet in začel na drugega.  Dobra plat tega je, da bo več lekcij združenih skupaj in potem daljši mir ... 

[Maja]

Sem medtem že videla, da je samo stopinjo stran.

Dejansko je res celo leto, ja, tudi študij sem vpisala septembra (nova študijska smer), ki bo verjetno dolgoročno vplivala name in na mojo poklicno pot.

Je pa včasih res naporen, včeraj zvečer sem kar imela delo, da sem k sebi prišla, počutim se kot da moram vse "otroško" pustiti za seboj, kot otrok, ki spozna, da Božiček v resnici ne obstaja. Je kar kruta realnost.

Ki te prej ali slej zadane.
Bolje prej.

[sasa]

Ja, bolje prej. Ključno se mi zdi, da res dojameš, da ni nihče drug kriv, da tako pač je. Da se ne stresa jeze naokoli, ker če ne vidiš, da je to znotraj tebe, te bo slej ko prej nekje doletelo še huje.

[Maja]

Amen. 

[Tea]

Sem medtem že videla, da je samo stopinjo stran.

Dejansko je res celo leto, ja, tudi študij sem vpisala septembra (nova študijska smer), ki bo verjetno dolgoročno vplivala name in na mojo poklicno pot.

Je pa včasih res naporen, včeraj zvečer sem kar imela delo, da sem k sebi prišla, počutim se kot da moram vse "otroško" pustiti za seboj, kot otrok, ki spozna, da Božiček v resnici ne obstaja. Je kar kruta realnost.

 

[Lisa]

Ne vem.... men je najtežje, ampak res najtežje živet tole odraslo življenje..kao " odraslo".
Kot prvo sem ugotovila, da zdaj, ko sem res sama, ko nimam partnerja in živim v svojem stanovanju, da mi je muka, ko nimam nikogar, ki bi skrbel zame. Prej sem vedno imela koga.....
Prav bedno je. Glede na to, da je to moja naloga v lifu, naučiti se biti sam in samostojen...,,,jao, zakaj ravno to?? retorično vprašanje.

[Maja]

Kljub "odraslim" letom ne pozabit na otroško veselje, navdušenje, začudenje, igrivost ...
Odraslo ni samo resno, zategnjeno, odgovorno. Je sposobnost, da živimo bolj neodvisno, bolj svobodno, bolj na svoj lasten način - in ta je lahko tudi otroško zabaven. 

[Škratinja Nagaya]

Kljub "odraslim" letom ne pozabit na otroško veselje, navdušenje, začudenje, igrivost ...
Odraslo ni samo resno, zategnjeno, odgovorno. Je sposobnost, da živimo bolj neodvisno, bolj svobodno, bolj na svoj lasten način - in ta je lahko tudi otroško zabaven. 

Uletavam kar tako...
Kljub  na MC... včasih delujem, kot da se iz celega sveta norca delam. 
Kljub pogosti (no splošni  ) zategnjenosti, neizprosnosti, preresnosti in (pre)visokim kriterijem v svojem poklicu... velikokrat prasnem v smeh, ko imajo vsi resne in (pre)pomembne face. Enostavno me spravljajo v smeh.
In potem bolj, ko me resno gledajo, bolj krepam od smeha.
Mogoče  v  ?

Ajd sej se iz sebe tud "norca delam", kadar sem preveč podolgovata.

[sanjalka]

Ne vem.... men je najtežje, ampak res najtežje živet tole odraslo življenje..kao " odraslo".
Kot prvo sem ugotovila, da zdaj, ko sem res sama, ko nimam partnerja in živim v svojem stanovanju, da mi je muka, ko nimam nikogar, ki bi skrbel zame. Prej sem vedno imela koga.....
Prav bedno je. Glede na to, da je to moja naloga v lifu, naučiti se biti sam in samostojen...,,,jao, zakaj ravno to?? retorično vprašanje.

Zakaj je to tvoja naloga?
S s vozlom v 8. hiši in  na dsc, bi prej rekla, da je tvoja naloga imeti partnerski odnos, se naučiti deliti v partnerstvu, deliti svoje telo, svoje imetje, samo sebe...
Tako na hitro

[Tejka]

Kljub "odraslim" letom ne pozabit na otroško veselje, navdušenje, začudenje, igrivost ...
Odraslo ni samo resno, zategnjeno, odgovorno. Je sosobnost, da živimo bolj neodvisno, bolj svobodno, bolj na svoj lasten način - in ta je lahko tudi otroško zabaven. 

Podpišem. Ni pa vedno lahko

[Maja]

Ker sem bila pametna in potrpežljiva, je moja petka veliko bolje. Pikice ni več, ni bila torej osifikacija, mogoče samo malo vneta burza ali pa tetiva sama ...
Stanje rok se tudi izboljšuje ...
Vesela. 

[sasa]

Super, Maja.