Mislim, da sem nehala verjet v to. Če sem že kje skoraj noter, pa potem sploh nikogar ne vzamejo ali pa se zgodi kaj še bolj bizarnega, kot tole zdaj ... Upam, da smo videli vse.
Maja, še vedno imam v mislih, da bi bila odlična učiteljica za telesno vadbo (vključena joga in telesna vadba z utežmi, učenje pravilnega prehranjevanja, meditacije...)
V kolikor imaš prostor doma, kjer bi to lahko izvajala... Ne vem, tako se mi je porodila ideja, da bi bila ti tukaj odlična...
Seveda je to samo moj pogled, vendar sem začutila, da moram prav napisati 
Hvala za mnenje, ampak to ni izvedljivo, niti ne bi rada tega počela. Bolj to, kot prvo. Če bi hotela, bi že poskusila. Sama se ukvarjam s športom tiste 4 urice tedensko, to mi služi kot sprostitev in umik v samoto. In niti pod razno ne bi mešala tretjih oseb v to, niti nisem človek, ki bi koga kaj inštruiral. Nisem tak tip.
Da bi imela karkoli doma, pa sploh odpade! Doma sem si opremila "utežarno" v kleti, cca. 4x4m. Poleg tega so drugi ljudje tudi v bajti ... Ne, ne bi mešala dela z domačo hišo.
Mislim, da bi se mi vse skupaj zagabilo, če bi se mogla ukvarjat s tem ob učenju drugih ljudi. Tega čara pa ne dam.
In kot sem rekla, tega je ogromno. Od vadb, do tečajev prehranjevanja ... Vsak športni center, wellness, lokalno športno društvo ima sve živo na voljo ... Bi moral imet res vrhunsko ponudbo, da bi tu uspel. Za to je pa treba imet sredstva.
Podjetništvo je že fina stvar, ampak brez začetnega kapitala ne gre. Ko človek gleda, da rabi denar res za osnovo, je vse brezpredmetno. Stisnit še tisto, kar je in počakat. Ta znanka, ki sem jo srečala včeraj ... Je tekla beseda tudi o podjetništvu. Pa ta ideja pa tista ... Ampak, če ti nimaš NIČ, ne moreš začet. Rabiš prostor, sredstva, potem tisoč papirjev ... Potem pa še ni rečeno, da bo sploh kaj iz tega in izgubiš res vse. To je moj bivši vedno sanjal ... Da bo imel neka predavanja o gorništvu pa da bi potem osvojili kakšno plezalno smer ... Pa da mu pravijo, da ne bo šlo in je vprašal mnenje mene ... Pa sem mu povedala isto. Da to ne gre. Rabiš en kup tečajev, licenc ... Da bi kar ljudi vozil v gore. Kakšna je odgovornost, če se ti potem kdo ubije. Ker je bil z odgovorom razočaran, sem mu rekla, naj naredi poslovni načrt, pa bo videl, če mu znese to peljat in od tega še živet. Če ni takega profita, da si poleg pokritja stroškov ne moreš izplačat plače, kaj je potem smoter?
Uh, sem se razpisala. Ker mi je to že bilo svetovano in sem pomislila, resno razmišljala pa nikoli, ker (napisano zgoraj).
Žal, za človeka, ki ne more vlagat, je najboljša opcija, da najprej drugi malo vložijo vanj - s tem mislim normalno pogodbo o zaposlitvi in spodobno delo.