Manipulacija, izkoriščanje, zaničevanje, poniževanje v službi je bila do sedaj stalnica.
Zato pa pravim, da sem zadnjič to končala. Zamislila sem se, zakaj se mi ponavlja spet slaba (oz. mogoče še celo slabša) izkušnja. Mislila sem, da sem to že doživela in se ne bo več ponovilo, je pa prišlo še huje. Prejšnjič sem reagirala pasivno - počakala, da je potekla pogodba in do takrat trpela vse, zdaj sem pa končala sama. To bi lahko bila prelomnica in preizkus, če sem kaj odnesla iz pretekle izkušnje.
Tudi pri moških je bilo tako. Sprva sem se podrejala in pozabljala nase, ko pa sem temu naredila konec, je pa prišel pravi. Moj mož je že po naravi tak, da sicer ne bi manipuliral z mano, ampak mogoče se nisva mogla srečat toliko časa, dokler nisem v sebi naredila premika ...
To energijo je definitivno predstavljal oče. Ni bil krut, poniževalen, nesramen ali karkoli, ampak bil je pa avtoriteta. Strog, načelen, zahteven. Zdi se mi, da do mene, ker sem bila hči in to je vedno bolj napeto, še bolj. Je pa pri meni cenil to, da se znam postavit zase. Haha, enkrat, ko sem bila še majhna, stara nekje 3-4 leta, sem skočila na kuhinjski pult in mu rekla: "Da ne boš mislil, da se te bojim, ker si večji od mene!"
Njegovo vzgojo odobravam in sprejemam kot pozitivno, saj sem od nje odnesla veliko. Dal mi je podlago za discipliniranost, poštenost, odgovornost in vestost, ki jih premorem zdaj. In vse te vrline mi bodo zdaj služile, da ne bom več v podrejenem/odvisnem položaju, ampak si bom znala izborit, kar rabim. Glede na to bi rekla, da je bil mehanizem avtoritete zame koristen v otroštvu, da sem se oblikovala, zdaj ga moram pa zavreči, sicer ostajam v istem učnem razredu, kot sem bila v najmlajših letih.
