Namenjeno članom, torej vam in nam. > Prostor za razvedrilo

Uslužbenci hotela Spletni simbol XXX del

<< < (28/79) > >>

Škratinja Nagaya:
Me je bolel želodec tri dni, ko je poginila hrčica.
Ko odide kuža, je itak še huje. Sem dala to skozi pred leti. Imeli smo kokeršpanjelko.
Morali smo jo uspavati.
Dokler nisem rodila (dve leti pozneje), se mi je stalno prikazovala v sanjah.

sasa:
Ma, saj je bil od sestre pes, ampak je tudi pri meni spal, se crkljal, vse. Pač družinski član. Oče je skrbel zanj, mati tudi, vsi so bili nad njim navdušeni. Potem pa takole.  :(

Čakam, da sestra domov pride, bo verjetno zanjo huje, ga je dobila za darilo za 18. rojstni dan.

Škratinja Nagaya:
Dobro jutro.
Kava, kofe.
Naredite si lep dan, mene čaka pa razgovor.

Danes se je pa meni o moji pokojni psički sanjalo. Je prišla v mojo posteljo spat. V Ljubljani, kjer smo živeli s starši.
V stanovanje, v mojo sobo, kamor se vedno v mislih in sanjah vračam in mi daje občutek varnosti.
Gnezdo.
Očitno mi manjka, zadnje leto spim pretežno v embrio poziciji, prej sem pa skoraj izključno na hrbtu z rokami v luft kot mala beba. :-)
To marsikaj pove, ja.

sasa:
Pika,

držim pesti, da bo vse potekalo tako, kot mora.

Jutro vsem, kavica vabi.

cvetka:
Jaz pa danes sporočam zaupno sporočilo, da mi je hči povedala, da je v pričakovanju ta tretjega otroka.  :)

Navigation

[0] Message Index

[#] Next page

[*] Previous page