Namenjeno članom, torej vam in nam. > Prostor za razvedrilo

Uslužbenci hotela Spletni simbol 31. del

<< < (16/89) > >>

Maja:
Žarek, upam, da se boš hitro spravil k sebi.

Dobronameren nasvet ... Ne pusti, da te vse stvari podrejo do tal. Saj je hudo ob takih izgubah - da ne govorim o izgubah bližnjih ljudi. Ampak takrat moramo v prvi vrsti poskrbeti zase, da lahko zaživimo naprej.

Škratinja Nagaya:
Žarek, velik objem. To pa čisto razumem.
Sem imela vedno rada živali in take stvari tudi mene zelo potrejo.  :'(
Podpora zate in za živalce.  :-*

Žarek:
Hvala vsem. Tako zelo pogrešam živali, da je to nemogoče opisati. Moja navezanost je tako hudo močna, da je to nenormalno. Ob vsaki izgubi ga vedno bolj najebem. Veliko preveč čustvena oseba sem. Tako zelo mi je težko, da bi bil dal življenje za te živali. Adijo pamet ob takšnih situacijah. Celi dan sem delal pa niti za trenutek nisem mogel misli odvrniti stran. Zdajle pa solze točim. Ampak sčasoma se bom pobral. Vedno bodo v mojem srcu na posebnem mestu.

Škratinja Nagaya:
Žarek, objem. Naj ti bo kmalu bolje.
Katere živali si pa imel? Kaj pa je bilo narobe? Sta zboleli?

Razumem to navezanost na živali. Jaz sem jokala tri dni, ko mi je poginil papagaj.
Ko smo morali uspavati psa, pa rajši ne omenjam. Je bila sicer že zelo stara in betežna, slepa, gluha, ni imela več voha, rakasta... smo jo odrešili. Ampak kljub temu...

Tejka:
Se javlja tista, ki je pretočila za lavor solz za ribico, da o skakaču Poldku, mucah ki sem jih izgubila sploh ne govorim. Moja kuža je že dobro v letih, s celim kupom težav, pa me je že vnaprej groza ...  :(

Navigation

[0] Message Index

[#] Next page

[*] Previous page