Konec počitnic, konec brezskrbnosti, razpuščenosti, začetek dela, odgovornosti.
Ta počasen začetek je seni je poseben čas. Malo nostalgičen, otožen, ampak po drugi strani je pa čutiti neko bolj produktivno energijo, četudi ne hodimo več v šolo. Je kot druga pomlad - prva pomlad pride, ko si Zemlja oddahne od mraza, druga, ko si oddahne od poletja.
Včeraj sem se z zamudo peljala iz službe domov - točno opolnoči. Prvi trenutki septembra, jeseni, in že jo je bilo možno videti - dež je nanosil prvo odpadlo listje.
