Ah, moj ubogi Pablo je tudi v zadnjih vzdihljajih, astmatičen, ampak se ne da.
Je tudi udarjen z vseh strani, obuškan, opraskan, sploh vrata ima čisto udrta, da se šipe ne da odpreti.
Vedno krajši in vedno ožji postaja.
Tak vaški posebnež je videti. In slišati.
Kot bi ga vozil Ludi Milojko s Palagruže.
Pa bo še nekaj časa moral sopihati po svetu.