In razmišljam, kako se vseeno izogniti sejam, ki se jim ne smem več izogniti.
To je zame mučenje v najhujši obliki.
A kaj je tam takega?
Ja nič takega. Zame je pač nevzdržno, za vse ostale pa ne.
A koliko nevzdržno? Ja toliko, da sem v sredo med sejo takoj dobila strašen glavobol, ki se mi še danes ni polegel.
To so zame tako nepredstavljivi napori, da zbolim.
Ker porabljam nečloveške količine energije, da se introvertirana obrnem navzven in sledim vsem tistim debatam in količini informacij.
A če mi to uspe?
Ne.
Samo vso energijo porabim za preživetje tistih dveh ur in dva dni nisem sposobna funkcionirati.
Aja, pa čudno me gledajo potem nekateri, se razume.
