Jutri bo dan že daljši. 
Jap 
Mogoce tudi prevec hitenja in ta darila... Na nek nacin mi je to stresno... Prevec tega kapitalisticnega duha in premalo prave blizine...
Sem prav vesela, da tega pri nas ni. Nobenih obiskov, obdarovanja ... Grem pogledat lučke kam, na kakšen kuhan vinček ... Za kaj več mi pa ni in super je, da mi niti ni treba. Ta praznični mir bom ohranjala, in sicer tako, da se ne bom nikoli vpletala v kakšna praznovanja. To so družinski prazniki, je zimski solsticij, ki je čas za mirovanje in kontemplacijo in menim, da sta mir in samota čisto na mestu.
Ja, druzinski praznik... se strinjam Maja s tabo glede miru in osame v tem casu... Mi bozic praznujemo, to je praznik, kjer se zbere nasa druzina, 10 clanov sedaj ze steje in zalostna sem zato, ker je tezko z darili vsem ustreci... Moj pogled obdarovanja je v pozornosti, moj partner pa uziva v velikih, dragih darilih... Saj sedaj se pocasi tudi on ze spreminja in sem hvalezna za to... Vendar njegova otroka sta povzela ze precej te miselnosti... Sama vedno pripravim lepe misli, jih z zlatim pisalom napisem na srebrn papir in potem vsak nakljucno izbere eno...vsako leto za vsakega posebej napisem svoje misli hvaleznosti, ki jih zacutim ob njem...in to imajo zelo radi, saj je cutiti tisto pravo pozitivno energijo....letos bo se nekaj novih presenecenj..,in to mi je lepo...kupovanja pa ne maram in nikoli mi to ni bilo v uzitek...nisem tipicna zenska, saj shopingov ne maram, so mi prava muka in me precej izcrpajo...