Je res.
Potem pa samo sedeš, gledaš in čakaš, kdo bo to sprejel in ostal - ali pa ne ... 
ja, res je, ampak je res težko sprejeti sebe, ker imamo kot družba zelo vsidran vzorec cankarjanstva, da imamo vedno občutek krivde in najprej pomislimo kako bo drugim...
saj to je prav, da imamo empatijo, sočutje, da nam ni vseeno kako se drugi počuti, to mora biti, ampak tukaj mislim bolj na to, da imamo empatijo in sočutje tudi do sebe,da tudi sebe vzljubiš in živiš, ne z namenom, da drugim škodiš, ampak velikokrat žal ne gre drugače, da se moraš odločiti med živeti sebe ali ustreči drugim in živeti njihova pričakovanja...ma ni enostavno, res ne...to je težka naloga vsakega izmed nas, to je individuacija...in to je pravzaprav hotel povedati Kristus vsem nam, to nam je kazal s svojim življenjem, živel je sebe, ne glede na takratne družbene smernice in upiranja...to je povedal tudi Jung...živeti seme, ki ga imamo v sebi, ga negovati, zalivati, da zraste zdrav plod