Glede dela. Matr, jz se šele sedaj, v 53. letu najbolj učim o svojem odnosu in pripravljenosti pomagati. Ugotavljam, da sem v življenju bila predobra, bila pripravljena prevzemat dela drugih, pomagat. Na koncu pa, manj so me spoštovali kot bi bilo treba. Samega sebe ne smemo kar razdajat, kot da smo dobrodelno društvo... Ja, takrat, ko nas kdo res prosi in se zaveda, da želi pomoč in da jo želi glih od nas.
No, moja pripravljenost pomagat se nanaša pa najbolj na službene zadeve. Zaradi polletnih obračunov sem navadno prisotna najdalj v poletje in potem prevzemam pošto, urejam sprotne zadeve, celo zalivam rože ipd. Ko pa je moje delo na vrsti, mi pa ne more ali zna kdo pomagat, kaj šele, da bi bolj cenili moje delo. Jok brate, odpade. V bodoče opravljam prvo svoje delo, drugo pa, če kaj časa ostane...