Rahlo neprijeten dan se obeta danes, začelo se je že ponoči, vsaj zase lahko rečem, da sem spala slabo in imela intenzivne sanje, v katerih je bila podzavest kar zgovorna.
Današnji dan je tudi uvod v neprijeten teden; morda je krivo zavedanje, da je res konec poletne razpuščenosti (komur ta odgovarja in dobro dene), lahko pa skrbi povzročajo napovedi v zvezi z razvojem epidemije in strah pred ponovnim mrtvilom. Groza, počitnic je konec, pa še zaprli nas bodo spet, kaj je lahko še hujšega!? Če spet rečem zase, se nad radikalnim zmanjšanjem pogostosti kontaktov z ljudmi ne bi pritoževala.