Predavam s kolegico, ki ima znanstveno-fantastičen organizem.
Stara je 57 let.
V preteklosti je bila moja profesorica, zdaj sva sodelavki.
Poleti je imela nesrečo s kolesom in se je hudo poškodovala, tako da so jo šraufali skupaj.
Dokler se ji to ni zgodilo, je imela prazno zdravniško kartoteko (razen dveh porodov).
V sredo je imela operacijo rame, so ji ven pobrali kovinsko ploščico. Na bolniški bi morala biti najmanj en teden.
Nekaj minut po tem, ko se je prebudila iz narkoze, je bila na mailu in dala navodila vsakemu študentu posebej. Možgani so ji na polno delali, vse je vedela, kako in kaj in bila na polno pri stvari, fokusirana, praktično ves dan z nami pri projektu.
Naslednji dan je šla domov, v petek pa že ob osmih na fakulteti, sveža, kot da bi ravnokar prišla z dopusta.
V vsem tem času ni vzela enega samega sredstva proti bolečini, tudi jih je zavrnila v bolnici, ker je ni bolelo čisto nič. Zero.
Pokazala nam je "rano". Dolžina reza več kot 10cm, vidi se črtice od šivov, vendar barva brazgotine brez najmanjše rdečice, videti je bilo kot zaceljena in zdrava brazgotina.
Kot vedno, je bila tudi v petek na faksu do večera, predavala, korigirala, opravljala fizična dela (ki jih je pri tem študiju kar nekaj). V vsem času si tudi tokrat, čeprav naj bi okrevala po operaciji, ni vzela niti minute odmora, naredila enega samega požirka tekočine niti pojedla najmanjšega grižljaja. Energije ji ni zmanjkalo niti za sekundo.
Vesela, nasmejana, energična, pozitivna.
Pri svojih letih ima še vedno menstruacijo na polno (njena mama je šla v meno pri 60-ih), je brez očal (dioptrija 0), brez enega samega sivega lasu.
Debelo gleda vsak, ki jo gleda.
