Tudi meni ta prisilni premor kar dobro dene.
Pred vsem tem so nas zasuli z zelo ambicioznimi cilji, mudilo se je to, panika v zvezi z onim ... Vse navzgor, vedno bolje, vedno več ... Opazovala sem nekaj oseb, kako se komaj še držijo na površju, tudi sama nisem našla pravega navdiha več.
Potem se pa vse ustavi zaradi neke stvari, ki pride povsem nepredvideno ... Kaj pa zdaj? Morda se nam Univerzum (ali karkoli že) celo malo posmehuje - upravičeno.
Sočustvujem z ljudmi, ki se v teh razmerah bojijo za svoje službe in seveda zdravje. Čeprav slednje je preraslo v čudno paniko in ravnanje brez glave. Na primer odredba ob vstopu v trgovino, ki je ne bom imenovala, da je treba roke razkužiti in si nato nadeti rokavice. Prodajalka sedi za blagajno z masko, k jo nekaj časa nosi na smrčku, nato pa jo kot očala pomakne na glavo.
Pa sosed, ki je nataknil rokavice že, ko se je iz garaže odpeljal v trgovino. Super, ostal bo zdrav. Me zanima, če tudi kondome natikajo vsako jutro.
Koliko nesmisla! Da bi vsaj učinkovalo kot placebo ...
Hvaležna sem za svoje delovno mesto. V moji prejšnji službi se je namreč že začelo govoriti o odpuščanju. Prvi dan karantene! Bojim se, da bo veliko delodajalcev tole izkoristilo, da se na fini način znebi ljudi, ki jim niso po godu (v konkretnem primeru gre tu za osebe južnjaškega porekla, kar je zelo zgovorno glede mentalitete osebe, ki planira odstrel). Ali bo lekcija človeštvu prinesla razsvetljenje in bomo spoznali, kaj je res pomembno, kaj so prave vrednote - ali pa bo drek še bolj drekast in bo vse še bolj grdo.
