Sem se ob tem spomnila dogodka iz četrtega razreda osnovne šole.
V tistem razredu smo imeli učitelja, edinega na šoli, vse ostale so bile učiteljice. Bil je zelo strog, resen, visok, pri njem je bil res red.
In smo brali en tekst, ki je imel naslov otorinolaringolog. Besedilo je govorilo o tem, kako je ta beseda dolga in težavna in kaj otorinolaringolog je. Na vrsto za branje je prišel sošolec, ki sploh ni znal spraviti cele besede skupaj.
"Otoli ..."
"Orotinoro ..."
"Olorino ..."
...
Učitelj pa je po vsakem poskusu samo mirno rekel: "Še enkrat."
Tudi, ko je sošolec v obupu že rekel: "Otoliroro ... Ma, ne no!"
"Še enkrat!"
