No in tudi jaz sem nazaj. Bik7, naj rečem hvala za kompliment "pupa".
No, ppa saj počasi se že prepoznamo.
Hvala za zdravljenje in za podporo prav vsem. Hvala tudi za zaupanje in sodelovanje.
Tole je bilo pa zopet pestro. Že kar malo smešno.
Najprej smo se držali za roke in bili v zeleni ... energiji. Prijetno toplo božanje. Nato od nekod priteče, pribeži moški v oklepu od nog do glave in objame temnolasega moškega. Ta moški ne ve kaj naj z njim, oklepnik le izjavi "Ne morem več" (oklep lahko ponazarja strah ali ujetost ??? ). V drugi sliki vidim temnolaso žensko krajših las (spete s sponko), moderno oblečena; kratke jakne, hlač do meč, k sebi je stiskala veliko torbico in v hitenju nekaj razlagala mlajši dolgolasi ženski. Mudilo se ji je, kot da je na nekem zbirališču, kot da še čaka na koga, da se odpravijo na potovanje. Nato vidim kip svobode. Zatem vidim, da se več ljudi spušča po steklenem toboganu. (nekako brez smisla, a morda komu kaj pove). Nekoga bolijo noge. Neka ženska ima bolečine v križu. Neka druga nekaj z maternico. Nekdo nekaj z grlom ali težave s komunikacijo, izražanjem. ves čas vmes se je pojavljala zelena, roza, bela in mavrična energija. Izmenično. Mlajši moški s kapuco na glavi je imel neko darilo v roki in ga pogledoval in se oziral naokoli, kot da dvomi, da je to prav kar počne (pišem po občudkih ob "slikah"). Nato sem bila z množico ljudi pod zelenim slapom. Vse te slike in še kakšna, ki se je trenutno ne spomnim, se dogajalo izmenično s temi energijami. Bile so ves čas prisotne. Na koncu, ko sem že mislila, da je zaključeno, pod belim slapom, se pojavi nenavaden val vmes s temnimi pikicami oz. kot pesek in mimo so se z vso hitrostjo gibala neka nenavadna bitja. Kot se pojavilo, tako odšlo. Na koncu sem imela svinčeno težko desno roko.
Uh, cel roman.
objem prav vsem in prijetne sanje
lahko noč
