-
Ni bila ljubezen mojih sanj,
le delček prepričanj,
nekje sva se spoznala,
drug drugemu nekaj podala.
Trenutek sreče, srce goreče.
Nikoli začutila toploto tvojih ustnic,
opevala te kakor šopek vrtnic.
Zakaj razblinilo se je ?
Zakaj ostalo, mi samo gorje?
Tiho prenehala upati sem,
izlila vse kar lahko ti povem.
Pusti me le še trenutek k sebi?
Preveč boli zatiranje v meni,
le kod še hodi tvoj korak,
pogled na mene ni enak,
temen kakor mrak.
-
Mamina sreča, mamin ponos,
hiter kakor zajček,
vsemu si kos!
Ti moj navihanec mali,
kako te ukrotit,
že vem kje te ulovit?
V mojem objemu,
se ti veseliš,
veš le tako,
si vse priboriš!
Ni je reči katere odrekla bi ti,
zato ostani sonček moj zlati.
(tvoja mama)
-
Preveč si nežen, preveč si zlat,
nekaj posebnega, moj si zaklad!
Vzljubila sem te ravno zato,
ker nekaj posebnega,
mi je leglo na dušo.
Prepletla najine sva vezi,
ljubezni in čustev,
za vse dni in noči!
-
Opa nekaj se prebuja. :D :D :D
-
Lepo Luana. Čestitke. ;)
-
da obnovim mojo včerajšno pesmico taku ku ju pišejo biki :D :D :D :D :D
V zvezdnati noči
čisto nag se povzpel je
po hišnem žlebu
da pupu za valentinovo
bi naprav kontentu.
Malo spremenjena verzija hehe namen je bu pa isti.
by bik7
-
da obnovim mojo včerajšno pesmico taku ku ju pišejo biki :D :D :D :D :D
V zvezdnati noči
čisto nag se povzpel je
po hišnem žlebu
da pupu za valentinovo
bi naprav kontentu.
Malo spremenjena verzija hehe namen je bu pa isti.
by bik7
Ga ni nič zeblo pri teh temperaturah, ker potem pride do krčenja materiala. ;)
-
Kdu bi vedu ljubezn ne vroča :D :D :D :D :D
Pr nas že zvončki cvetiju.
-
Saj so tudi pri nas že zvončki. Sem jih malo prej prinesla domov in jih podarila devi stanovanja. :o
Gaja
-
Ojla, nekaj sem postnila v sob. pa se je izgubilo škoda ! :'( :)
by luana
-
Res škoda. Sem videl, da si oddala nekaj lepega iz notranjosti prinešenega.
Andres
-
Sem mislila, da je mogoče omejeno na str? :)
No če lahko bom dodala?
by luana :D :D ;)
-
Ni omejeno Luana, samo server nam je ponagajal.
Lepo pišeš .....bom z veseljem brala naprej ;D
-
:D :D :D :D ;)
by luana
-
Kaj mi bode tale dan,
saj ni s soncem obsijan,
z žalostjo obdan,
a moram stran.
Stran od vsega,
kar me na tebe spominja,
kar ljubila sem brez zadržka,
sedaj pa me razžira.
Dobila sem nekaj povabila,
da bi se tebi zaobljubila,
te na dlaneh nosila,
nikoli ne žalega začutila.
Ti si moje sanje in strast,
ljubezen večna moj odraz.
Molila in prosila sem za to,
da bi ljubil me srčno.
Nekoč srečam te,
ti moje neuslišane sanje,
ljubila te do dna,
ti moja sreča brezmadežna.
-
Še vedno pričakujem tvoj odziv,
kako besedo, ne samo prezir,
bila nekoč sem tvoje nebo,
kaj mi danes pravi oko?
Ne bom več prosila,
nisem si tega zaslužila,
dovolj je bilo vsega,
polna mera solza.
Srce še vedno poskoči,
kakor val me pomoči,
a ti si kakor stena,
čustva na njo naslonjena.
-
Enostavno ne vem kaj mi je,
enostavno ne prepoznam se,
enostavno ne morem mimo tega,
da nekoč bila sem tvoja zvezda.
Danes sem samo še komet,
padam in padam,
kje neki pristanem,
na trdnih tleh.
Tamle sigurno se prebudim,
občutim, da to je le spomin,
spomin na čustva močna,
kjer sem bila deklica poskočna.
-
Ljubim te več kakor vse,
pogrešam te bolj kakor se ve,
ni luči ki bi mi lepše svetila kakor si ti.
Vse svoje dni bom v temi.
Srce se zaprlo je,
nič več ne ljubi,
čustva zamrla so s tvoje strani,
kaj bom sedaj, a mi še preostane kaj?
Preostane nadaljna pot,
pot ljubezni brez zmot,
kjer je vse kakor kristal,
čisto ker ni več utvar.
-
Veliko tega kar nama ni bilo danega,
učenja in trpljenja skozi spoznanja.
Bile so sanje in upanje uzrto vanje.
Bila je ljubezen kakor bolezen.
Bil je trenutek popoln in brezupen.
Bila sem jaz in bil si ti.
Bila so čustva za vse nadaljne dni.
-
Sonček zlat, droben zaklad,
iskra v očeh maminih.
Vse dni in noči,
nemir v tebi iskri.
Moja si sreča,
ponos si moj zlat,
bodi čuvan vsak tvoj korak.
Angele prosila bom za te,
naj vedno uslišijo me.
-
Ne vem dneva in ne noči,
vem le eno da prinesi mi .
Nekoč ko bode vse prosto in brez ovir,
pripelji mi ga zopet na moj tir.
Hvala ti o ljubljeni pastir,
saj veš, ljubezen je brez ovir!
-
Takole sem hotela,
novo preobrazbo si zaželela!
Kaj pa vi porečete na to,
a se mi bode izšlo'?
Nisem več mlada,
za fante lovit,
bodem pa znala moža ukrotit!
Ko me na vratih zagleda poreče,
danes sem prost za takele sreče!
Dorekla za danes sem vse,
jutri mogoče dodala bom še!
by luana :D :D :D
-
Takole sem hotela,
novo preobrazbo si zaželela!
Kaj pa vi porečete na to,
a se mi bode izšlo'?
Nisem več mlada,
za fante lovit,
bodem pa znala moža ukrotit!
Ko me na vratih zagleda poreče,
danes sem prost za takele sreče!
Dorekla za danes sem vse,
jutri mogoče dodala bom še!
by luana :D :D :D
tole se mi pa zdi stil od našega Prešerna, lepo ;)
-
Kaj tistega, kateri je pokojni že n- let?
;) :D :D
-
Tako močno boli,
tako močno skeli,
ni mi pomoči,
ne uspem se izviti.
Zakaj ves ta odklon,
zakaj nisi sladek kakor bombon,
nekoč si to počel,
danes pa si samo odšel.
Hladen kakor tuš,
je vedno tvoj odgovor.
Ni pomoči ne vem kam bi,
prosila za pomoč, zapiram se kakor obroč!
Kaj sem hudega naredila,
da mi je usoda tole poklonila,
nisem si tega zaslužila,
kje so vsa moja pravila?
-
O ljubljeni moj,
kaj vse bi ti povedala nocoj.
A nimam besed, niti želja,
da bi ti jih razodela.
Duša je moja ranjena,
nič ni več od tega.
Bila je sama žalost,
kar doživela v ljubezni tej,
a obetala je življenje brez mej.
Boli spoznanje to,da nikoli ne bo,
kakor obetalo se je lepo.
Ljubiti brez mej, a ne na zemljici tej!
-
Ne vem kdo si,
ljubezen mojih dni.
Sanje večne, hrepenenje boleče,
spomin se prebuja, želje ne izreče.
Napisala bi ti pismo nocoj,
a ne vem kod je tvoj obstoj.
Niti glasu ni več od tebe,
si resnično prebolel tole?
Srce še vedno po tebi hrepeni,
ti moje sonce ljubljeno,
ti moj zaklad,
ne veš kako imam te rad.
Nikoli pozabila tvojih besed,
preveč ljubil me je tvoj pogled.
Danes je daleč tvoje oko,
a srce z menoj povezano.
-
Zakaj bolečina preplavlja srce,
kaj se dogodilo je,
da ne more brez tebe.
Dneve in noči le po tebi hrepeni.
Tvoj ponos ubija strasti,
rane zadaja in oko orosi.
Nisem sprejela povelja tvojega,
Ljubila te bodem še vedno brez zadržka.
Ko enkrat srce spozna pravega,
Nikoli ne odneha iskati ga.
Vsa vrata se zapro',
druga na novo želje odpro'.
-
Spomin na tebe še živi,
kakor sončni žarek blesti,
v vsej svoji lepoti žari,
a odhod tvoj me hladi.
Oddaja toploto ljubezni,
katere si jo pustil mi.
Sled nikoli ne zbledi,
ko nekoč okusiš je ti.
Ljubila se kakor golobčka dva,
izlila vsa čustva tega sveta.
Le kam odšla je sreča najina,
da sedaj ostala sem sama.
Sama v dolini solza,
srce boli in rabi pomoči.
Nežne objeme, poljube in
obljube da ob meni si.
-
Koliko prosila sem za to,
toliko molila da bi se izšlo,
ne in ne še vedno me žre,
a je vredno bolečine te?
Kakor kamen ti srce,
ne ukloni se za mene,
nisem vredna besede le,
da bi izrekel jo za me.
Ko slutila sem tvoje poljube,
z njimi tudi obljube,
kaj je štiri dni,
v zameno večnosti.
Večnost sedaj prebiva v meni,
ker enostavno te ni,
žalost pa me spremlja,
vse dni in noči.
Nekoč se solza osuši,
oko zaiskri,
pozabila vse kar izrekel si,
upam da niso bile le laži?
-
Ljubezen še prebiva v meni,
dajem jo tudi tebi.
Ker srce ne pozna meja,
ko enkrat se vname gori za dva.
A tvoja luč ugasnila je,
obljube pozabil si vse.
Ker tako ti je velelo srce,
nič zato bilo je vseeno lepo.
Mogoče te spomin kdaj do mene dovede?
V srcu je posebno mesto za tebe,
ker ljubezen si moja edina,
nikoli otresem se ne spomina.
-
Kako bi naj vse pozabila,
kako bi se v temo ovila.
Bil si moja sreča in up,
za konec ostal le obup.
Solza zalila je oko,
žalost ovila mi dušo.
Srce pa trpi,
ker tebe ob meni več ni.
Dnevi žalosti se vrste,
prosim in molim te, a zaman.
Tvoje uho gluho je,
za vse prošnje te.
-
Ljubezen, ljubezen opevala bi te,
vse kar mi mati položila v srce.
Nihče ne ve tega,
koliko mi je predraga.
Materina ljubezen je brez mej,
le sonček prebiva v njej,
misel na sina je kakor dragulj,
vedi le eno ti nisi metulj.
Barva ti daje poseben navdih,
ko na platno preneseš ves svoj pridih.
Besede obdajajo vse tvoje telo,
nikoli orosi ne tvoje oko.
-
Sem se zdaj še skozi to temo prebil Luana. Ponovno moje čestitke, saj brez dvoma si velik talent za pesmi. Navadno te zvrsti sploh ne berem, ali ne veliko, medtem, ko v tvojih se nekaj skriva.
Andres
-
Hvala Andres,
Zelo me potegne, da sem talent- I don't now!(tako-tako :-\)
by luana
ang: :D :D :D ;)
-
Čas vse izbriše,
rane in vse resnice.
Ljubezen tone v pozabo,
ker tako je bilo začrtano.
Le ena je resnica,
da v njej se najde pravica,
ker ti nisi le iskrica,
prava si ljubica.
Vem tega se ne počne,
a srce ne pozna ovire,
prestane vse bolečine,
tudi prikrite spomine.
Ljubila sva brez sanj,
nekoč se zazrla sem vanj,
sonce se ustavilo je,
na koncu zgodbice te.
-
Nona le kje si sedaj,
duša te je pospremila v večni raj,
tako te pogrešam sedaj,
da bi mi dala nasvetov kaj!
Povedala kje mi je pot,
da bi se odrešila vseh zmot!
Uredila prave smeri,
za nadaljne dni.
Življenje prineslo mi je,
občasno gorje.
Vem, to so samo izkušnje,
Zakaj moram skozi vse te?
Nič mi ni oproščeno.
Nekoč spoznala bodem zakaj,
sem te potebovala sedaj.
Ko zrastem in pridem do tam,
bova sedeli in se večno rada imeli!
(Od tvoje F.)
-
Prepusti se toku popotnik,
ni je reči da bi te ohromila,
ni je roke da bi te očuvala,
bodi vedno sonce in sij vsega.
Blestiš v vsej svoji lepoti,
ni ti dano pogledati slepoti,
ker vidiš le bistvo tega,
kar ti je bilo dano od Boga.
-
Spomin na zamisli te,
Zakaj se nikakor ne odlepijo z mene,
Povsod me vodi eno le,
Nenehna misel na tebe.
Spomin mi razžira um in srce,
Bolečina ne popusti ujetosti te.
Nisem bilka da bi upognila se,
Sem le svetilka dnevne teme.
Sonce na nebu sveti popotniku,
a ne prepozna vodstva z neba,
kar ti dano se ne izvije iz objema,
življenja tvojega vse dni ob tebi živi.
-
OJla
tukaj nisem že dolgo nič postnila, še jih je, a ni časa za pisat, bo!
Že pogrešam delo izpod peresa!
by :D :D ;)
-
Ti kar postni. Te je lepo prebrati. Glede časa. Kronično ga predvsem prejšni in tam mesec primanjkuje tudi meni. A bo bolje čez kak teden ali prej, verjamem.
Andres
-
Ti kar postni. Te je lepo prebrati. Glede časa. Kronično ga predvsem prejšni in tam mesec primanjkuje tudi meni. A bo bolje čez kak teden ali prej, verjamem.
Andres
:-\ sem bolj :'( :'(
by luana ;)
-
:-\ sem bolj :'( :'(
by luana ;)
ti želim, da čimprej mine tale solzica, tudi jaz te rada berem, ang:
-
Cvetka hvala, ne vem če bo minila, preveč časa se že vleče?
by luana :D :D ;)
-
Luana, res so prijetno branje tvoje pesmice. Napiši katero, o čem lepem, pa se ti bo žalost sama umaknila.
Vse dobro ti želim :-*
-
Z veseljem bi strela a bolečina je tako močna da jo moram nekam usmerit, vem da ni dobro a tako je, ko je hudo edina tolažba je to, sedaj razumem pesnike, le tako se lahko izpoveš.
No bo tudi to obdobje ovinkov mimo, tudi sonček se nasmehne, še kaka lepa se izlije!
by luana :D :D :D
-
Ti kar postni. Te je lepo prebrati. Glede časa. Kronično ga predvsem prejšni in tam mesec primanjkuje tudi meni. A bo bolje čez kak teden ali prej, verjamem.
Andres
:-\ sem bolj :'( :'(
by luana ;)
Draga Luana, ko si bolj :'( :'( takrat pusti srcu, da govori in prstom, da plešejjo svoj čustveni ples. Tudi to pomaga. Vsaj meni, kadar menim, da ni pravih ušes. ;)
objem :-*
-
Hvala,
ušes tako ali tako ni in tudi Bog ne daj da bi vse slišale :-\
:-* by luana :D :D ;)
-
Hvala,
ušes tako ali tako ni in tudi Bog ne daj da bi vse slišale :-\
:-* by luana :D :D ;)
Prosim.
So, so ušesa in tudi prava se še najdejo. ;)
-
Vse se bode enkrat končalo,
tudi to obdobje zalo,
poznam ne prave poti,
ker v megli mi oko zataji!
by luana
-
Kakor roža za mene cvetiš,
kakor roža za mene dišiš,
daleč seže tvoj vonj,
obdaja me kakor opoj.
Nekoč pridem do tam,
kjer je veliko sanj,
ene se uresničile bodo,
da okusila bodem svobodo.
Na zemlji ni je lepše reči,
kakor si ti luč v temi.
Svetiš na moji poti,
strma je, a nisem v zmoti.
Ljubezen ti moja brez mej,
ne vprašam nikdar po njej,
vem da dobim jo, ko si zaželim,
ker enostavno za tem strmim.
Nekoč spoznala bom sanje,
saj svet uprt je vanje,
milina mi dušo preplavi,
a živela bom vedno v spravi.
-
V Brdih je ta čas lepo
še posebno ko češnje so
takrat še brike ruse rataju
pa tudi pupe okrog niso imune na to
ko pupč za ..... prime ju
in kje na na skdnj pelje ju
da pokaže kaku lahko v nebesa graju.
p.s. ........ rku
by bik7
-
Bik, a že mate res češnje? Njam.
-
Bik, a že mate res češnje? Njam.
Seveda so že začele ratavati ruse. Sicer pa kolk mi je znano je na tržnici v Cevlu tud ena brika ki nosi čegor češnje.
-
Mal sem hendikepirana za obiske tržnice, ker je moj mišek zbolel. Zgleda, da je reakcija na cepivo, ki ga je pred dnevi prejel. Ko tole mine, pa zagotovo skočim po češnje.
:-* Gaja
-
Nekoč miška mala,
v luknjico zbežala,
sirčka je snedla,
in mišnico obredla.
Muca se je vila,
v svoje kremplje te dobila,
kdaj se boš izvila,
ti navihanka igriva?
Pes te bo zaščitil,
muco bo prelisičil,
le pazi da ji uideš,
v svojo luknjico se skriješ!
-
Koliko solza iz mojega očesa,
ni bilo pravega interesa,
ljubila sem za dva,
ostala mi želja neizpolnjena.
Srce še vedno hrepeni,
oko se ob misli na te zaiskri,
up da ni v pozabo šlo,
napoji dušo in telo z močjo.
Brez ljubezni je težko živeti,
a potrebno jo je preboleti,
kar namenjeno ti ni,
le otresti se je potrebno skrbi.
-
Nisem še to prebolela,
nisem še tega odštela,
bila je kakor obseda,
vse kar sem iz tega uspela.
Moje srce polno ljubezni je,
moje oko še rosno je,
na tebe misli vse dni,
ker edini si!
-
Samo po tebi duša hrepeni,
vse dolge dni in noči,
kdaj združila bova poti,
ljubezni ki v nama kali.
-
Draga Luana, zelo lepo pišeš. Globoko. Razveseli nas še s kakšno brez bolečin. Ko sem bila jaz žalostna, sem pričela pisati pravljice ali takšne "lumpaste", nagajive, da sem se še sama pričela smejati in s smehom sproščala bolečino, žalost. Deluje. Res, da je potreben čas, a deluje. :-*
-
Draga Luana, zelo lepo pišeš. Globoko. Razveseli nas še s kakšno brez bolečin. Ko sem bila jaz žalostna, sem pričela pisati pravljice ali takšne "lumpaste", nagajive, da sem se še sama pričela smejati in s smehom sproščala bolečino, žalost. Deluje. Res, da je potreben čas, a deluje. :-*
Hvala, malo sem v zadregi, a ko pridejo bo!!!
Sedaj ni tistega navdiha, nekje sem jih toliko izlila, da se je kar zemlja tresla, ostale so ujete v oklep virusa, upam da jih dobim nazaj?
Srčno si želim tega, to so lepi spomini in mi jih je nekako žal izgubiti!
by luana ;) ;) :D :D
-
So, so ušesa in tudi prava se še najdejo. ;)
Hvala tem ušesem res, dobrodošle, ne moreš verjet, kako nam življenje prinese na pot prave ljudi in to ob ta pravem času!!!!
:-* za vse ang:
-
So, so ušesa in tudi prava se še najdejo. ;)
Hvala tem ušesem res, dobrodošle, ne moreš verjet, kako nam življenje prinese na pot prave ljudi in to ob ta pravem času!!!!
:-* za vse ang:
Zaupaj, Zaupaj vase!
-
;) :D :D :-* ang:
-
In zopet smeh, angelski smeh, ki ti prinese več kot pol zdravja. ;)
-
Smeh je v očeh maminih,
ko sinek nagaja,
ne pusti se objet,
Poreče takole,
ujami me ti,
bodi močna in poskočna.
Bodem močna in poskočna,
ko te ulovim,
vse urice ti navijem,
rožice zalijem,
da zrasteš mi ti,
vesela bodem
vse svoje dni.
:-* ang: :D :D
-
Kakor polžek lezem ti,
a verjemi ni je reči,
katera skrita mi ni,
tudi ob polnoči,
ne ugasnem luči,
da bi zaklenila duri.
Polnoč je nekoč,
trkala na vrata rekoč,
bodi mi dobra ti,
ne spravljaj preveč reči,
v hiško tvojih sanj,
saj vredno je božanj.
-
Kakor vrtnica sem vesela,
celi svet bi sedaj objela,
niti bilka nebi smela,
utrgati se s mojega čela.
Vetrič je kakor ptič,
leti daleč a brez prič.
Noče poziva niti odziva,
dejanja so taka kjer ni poziva.
-
Draga luana! Čestitam! Si obrnila na drugo plat me dalje. A še delaj, je čutiti tesnobo, osamljenost, žalost, bolečino, a mnogo bolje. Vedi, da je človek za vsak trud nagrajen, vidno ali nevidno. ;) Zaupaj in gradi naprej. ang: objem
Kakor vrnica sem vesela,
celi svet bi sedaj objela,
niti bilka nebi smela,
utrgati se s mojega čela.
Vetrič je kakor ptič,
leti daleč a brez prič.
Noče poziva niti odziva,
dejanja so taka kjer ni poziva.
---
Smeh je v očeh maminih,
ko sinek nagaja,
ne pusti se objet,
Poreče takole,
ujami me ti,
bodi močna in poskočna.
Bodem močna in poskočna,
ko te ulovim,
vse urice ti navijem,
rožice zalijem,
da zrasteš mi ti,
vesela bodem
vse svoje dni.
----
Kakor polžek lezem ti,
a verjemi ni je reči,
katera skrita mi ni,
tudi ob polnoči,
ne ugasnem luči,
da bi zaklenila duri.
Polnoč je nekoč,
trkala na vrata rekoč,
bodi mi dobra ti,
ne spravljaj preveč reči,
v hiško tvojih sanj,
saj vredno je božanj.
-
Hvala, hvala bom, se trudim ;)
vem da mi je že uspelo :D :D
:-* ang: od luane :D :D :D
-
Živela bom svoje sanje,
v upanju nanje,
naj se uresniči sleherna želja,
tudi mala samo da velja.
Ti moje hrepenenje,
ti moj up,
vedi nikoli ne dam dol klobuk,
ker takole je življenje hotelo,
da nikoli se ni odnelo.
Od srca sem si odtrgala,
a v duši je še senca,
senca ljubezni te,
katera prebivala bo le za te.
Ko na mene spominjal se bodeš,
vedi poseben prostor je,
v srcu mojemu ga najdeš ti,
ker za mene edini si, o ljubljeni.
-
Mala deklica poskočna,
kakor rožica nemočna,
čakala na objem mamin je,
samo da ji poskoči srce.
Iskre v očeh opazila je,
o ti moje dekle,
ne bodi preveč žalostna,
saj mamica tvoja je radostna.
-
Nekaj v meni spremenilo se,
nekaj kar začutilo je srce,
izliti vse besede te
da obrodile bodo sanje vse.
luana ;)
-
»Sem ali nisem?« …
Se vpraša marsikdo …
Ga dvom razjeda …
Hrani lačen Ego brez meja …
Kdo si?
Se poznaš?
Ali kaj igraš?
Zazri se v srce.
V lastno srce …
In prisluhni …
Njega želje.
Ali slišiš?
Kako kliče ti?
Da odloži …
dvome, strah in skrbi ...
Te vodi, po Njega naročilu …
In pravi …
SPREJMI, LJUBI ME! …
In jaz vodim te.
Po poti sreče in ljubezni, …
Raztopim ta temni tvoj tunel …
Te vodim k lučki, …
Ki poda ti roko …
Pokaže nov svet,
Da staremu slovo.
Daj, se le zazri, …
Še sliko drugo daj uzri.
Medalja vedno dve ima plati …
Zatorej …
Pozorno prisluhni in se zazri.
Sprejmi ljubezen svojega srca, …
Mu daj, naj pesem njegova zaigra, …
Naj od sreče, …
Hrepenenja, polno zadrhti, …
Naj v svetu pusti še sledi.
Si ljubezen, …
Bodi ljubezen, …
Sprejmi jo in …
podari jo …
Z Božansko ljubeznijo, iz srca za vse vas ... :-* ang:
-
Kakor kri po žilah teče,
tako se želja po tebi izreče.
Hrepenenje da bil bi samo moj,
ne preneha, prevelik je tale boj.
Borim se z vsem kar me obkroža,
uvela bode tudi tvoja roža,
Bori se za to,
o ti moje srce preljubljeno.
l.
-
Vse najboljše za tvoj dan,
Naj ti bode s soncem obsijan
in ljubeznijo obdan.
Od mene, ki sem ti nekoč bila vse,
Nebo, oko, miška in deklič,
Danes pa ostala prazen nič.
-
Briga me,
že vem kam vleče mi srce,
tam kjer ni pesmi te,
da bi ti polepšala bivanje.
Vse v tebi zamrlo je,
tudi želje te,
da postal bi del mene,
mojih sanj in teh opevanj.
Duša po tebi hrepeni,
telo živelo je v zmoti,
da nekoč čudež se dogodi,
skupaj zaživiva jaz in ti.
luana ;)
-
Koliko časa bo še preteklo,
koliko solza se bo odteklo,
v tole moje srce,
katero za tebe cvete.
Nikoli tvoja miška nisem bila,
živela kakor senca,
videti sreči v oči,
nikoli ni bilo dano mi.
Hrepenela da bom nekoč tam,
kjer tvoj pogled mi je poznan,
poljube s teboj delila,
okoli tebe srečna se ovila.
Rekel si; ne sedaj,
potem pa kdaj,
daj reci mi,
samo še to, čaka moje oko.
luana :-*
-
Srce prišlo na pol poti,
tvoje prekrižalo mu je osi,
sedaj ostalo je v temi,
čakajoč nadaljne dni.
Kako da uvidela nisem tega,
naivna deklica takrat bila,
mislila si : minilo bo,
a ni se izšlo tako.
Sedaj boli močno,
srce moje ranjeno,
krvavelo je takrat,
ko je ljubezen nehala prestat.
Nekje v ozadju sedaj prebiva,
tale pravljica igriva,
čakajoč da se dobiva,
in hrepenenje spet odbiva .
By luana
-
Kakor kri po žilah teče,
tako se želja po tebi izreče.
Hrepenenje da bil bi samo moj,
ne preneha, prevelik je tale boj.
Borim se z vsem kar me obkroža,
uvela bode tudi tvoja roža,
Bori se za to,
o ti moje srce preljubljeno.
luana :D
-
Hopla na kolo,
pa greš v goro',
da ti bode tam lepo,
na mene misli vedno.
Pa ni bilo tako,
ko gazil seng si na Kaninu,
vso ihto si odrinu,
da premagal bi stminu.
Sedaj ne vem kaj počneš,
mogoče se učiti greš,
da prišel do konca študija,
kjer spoznala sva se midva.
Pri matematiki pričela,
nekje vmes odnela,
ljubezen je pregorela,
šola ji ni cvetela.
by luana
-
Ne vem koliko časa še trajalo bo,
vedi le eno nikoli prenehalo ne bo,
tole najino prijateljstvo.
Bilo prečudovito je, a ni zamenjave.
Nič mi ne pomenijo vse hruške tega sveta,
če meni se zalušta jabolka.
Nihče ne more ugoditi želji tej,
da prej ne povpraša po njej.
by luana
-
Ko te ulovim ti moj miškolin,
videl boš kaj vse postorim,
nalog celi kup ti naložim,
da zaposlen bode tvoj spomin.
Ne bo več časa za igre te,
tudi dela se je treba lotiti nekje,
da postaneš pravi mož,
nekoč pospraviš tudi koš.
by luana
-
Zakaj človek mora biiti tak,
zakaj ni drugemu enak,
jeza in srh odpravi vse,
tudi trenutke najlepše.
Bila ljubezen je brez mej,
oba zrcalila sva se v njej,
prišlo je do tega,
da čustva nisem več skrivala.
Tako močno razjezila te,
niti besede nisi hotel več od mene,
samo še krik in obup,
slišala iz tvojih sem ust.
by luana
-
Pred seboj imam zaslon,
v njega bulim kakor slon,
ne vem kaj bi s tem počela,
a niti trenutka nebi si odnela.
Pričakujem sporočilo od tam gor,
kdaj že pojdem spet domov,
tam mi je bilo vedno lepo,
angeli objemali me močno.
Srečam znace in drage vse,
kateri nekoč pomenili so mi nekaj le,
tudi ljubezen teh dni,
katere danes več tu ni.
Pišem, pišem in prebiram,
za usodo se oziram,
kaj pripravila mi bode še,
da le počilo ne bo, moje ranjeno srce.
by luana
-
Mravljinčki se po telesu zapodijo,
ko učke v tebe se zastrmijo,
zakaj vse sem prikrajšana sedaj,
ko te ob sebi nimam zdaj.
Tvoj nasmeh je kakor greh,
tvoje oči polne noči.
Tvoji poljubi,
da sledila bi obljubi.
Tvoj objem kakor prijem,
srce ovije in telo zasije.
Pesem ti ta poklonjena je,
da zasiješ tudi brez mene.
O ti moje ljubljeno srce,
kaj ti še miliš na mene,
tudi če se srečava ne,
vedno bilo bo za te, moje srce.
By luana
-
Kakor mlin na veter,
meljem zmes za želje te,
priromale ne bodo do tebe,
skrbno skrivam jih za vse.
Ravno bilo je pravi čas,
ko privrelo je na glas,
iskrica preskočila,
nič se ni obrnila.
Balonček je počil,
tebe in mene pomočil,
val ljubezni naznanil,
da oba je premamil.
By luana
-
Gledam in prebiram,
naj pesem si izbiram,
morda se kaka le dobi,
katera ustavila ti bode, po žilah kri.
Še vedno ni glasu,
o tebi niti u,
lepo bilo je takrat,
ko rekel si: to mi je prvikrat.
A to bilo je vse zaman,
hitro pošlo veselje to,
vse se v vodo odteklo,
tudi če se je zareklo.
Kaj vse ti življenje pokloni,
tudi zvonec ti ne zazvoni,
ko srce prične biti,
ker lepo je nekoga ljubiti.
A si mene ljubil ti?
Kdaj povedal boš resnico?
Kaj bilo je res hudo?
Da še besede ni bilo vredno?
luana
-
Nocoj sanjala sem,
kako podarjaš mi objem,
ustnice tvoje tolažijo me,
telo izpolni vse želje.
Iskra preskoči v srčeku tem,
zakaj ozreti se ne smem,
bilo preveč boleče je takrat,
ko dejal si mi: to je zadnji krat.
Tebe ljubezen ta krepi,
meni povzroča same skrbi.
Ljubim te več kot takrat,
dala bi vse srček moj zlat.
luana
-
Prva si misel novega dne,
zadnja zvečer ko ležem med rjuhe.
Moja si sreča, moj si up
tudi rane dobiš, vse v zakup.
Srce moje še odprto je,
želi izpolniti želje te,
ljubezen zamrla ni še,
novi val objema me.
Ko začutila bodem te,
najlepše zapelo bo moje srce,
oko od sreče se orosi,
duša mirna v nebo poleti.
luana
-
Tako močno bije srce,
za vse trenutke najine,
pošla je želja, pošla je strast,
ostala žalost in v njej oblast.
Srečala ljubezen svojih sem dni,
ostal spomin da se zaiskri,
izlila vse kar dano mi,
ni bilo usojeno ti.
Bilo je nekaj kar opisati ne vem,
bilo enkratno ker povedati ne smem,
ljubila toliko da čudim se očem,
končalo tako, da se ne grem.
Pa povej zakaj bilo je tako,
vedela sva oba za to,
kaj ti nič več ni hudo,
saj bila tvoje sem zlato.
Utrujena od poti te,
potrebujem ustnice tvoje,
da ponesejo skrbi moje,
osvobodijo me žalosti svoje.
Podaj mi roke svoje,
da odnesejo me v višave tvoje,
nekoč živela sva za to,
ko se nama odpiralo je nebo.
Zvezde sijale so nama zvesto,
luna kazala pot je skrbno,
hodila po stezah ljubezni takrat,
na sredi poti zastal je nama korak.
luana
-
Napisala sem pesem ti to,
naj spomin te privede v pravljico najino,
Bila je pesem za dušo in telo,
ljubila te miška je močno.
Sedaj sem deklič postala,
hrepenela in poljube poslala,
vrata se tvoja zaprla so,
nič več upanja ni bilo.
Lačna ljubezni sem tvoje sedaj,
duša tava hoče v raj,
srce prebodeno od bolečine je te,
oko ne prenese žalosti vse.
Daleč od očesa ni daleč od srca,
moja ljubezen se še ne da,
upanje je zadnje katero umre,
ne poneha želeti si te.
l.
-
Za pisati dar bil mi je dan,
izlila bodem vse, kar pride na dan.
Nekoga ljubila in ljubim ga še,
daleč je on ne ve za želje te.
Vse to čuti njegovo srce,
od mojega se ločiti noče,
saj ljubezen ovila naju je,
sedaj gnete vse želje najine.
l.
-
Pripravljena sprejeti vse,
tudi graje tvoje,
a srce moje,
še vedno ljubi tvoje.
Moje oko pogreša dom,
srce krvari za zlom,
beseda ranila dušo je to,
telo propada, ni mu lepo.
Na vrtu cvetela je vrtnica tvoja,
zalival in ljubil si jo do opoja,
sedaj je uvela ne služi ti več,
odrežes ji pecelj in vrzeš jo preč.
l.
-
Že zelooooo dolgo se nisem oglasila,
ni kej druga so imela prednost opravila,
ker pa je danes poseben dan,
sem nekaj malega pripravila in bom tu postnila :-*
By Luana
Življenje,
ti daje moč, energijo,
to je potrebno,
lepo sončece naj vse obsije,
naj se ljubezen v srce vlije,
naj bo vedno več pripetije,
kaj lepega nam vedno prije,
tudi čustva dajmo na plan,
naj bode pester
življenja roman,
posebno
na današnji dan,
Ko praznujemo
8. Marec,
rožice vsem damam
tega foruma,
naj sreča, veselje obdaja nas
sleherni dan,
našega obstoja,
to sebi in vam
Luana želi!
-
Dan ko 40 mučenikov je prišlo
in se skupaj zbralo
pa kaj bi tarnali vsi so
kako jim je težko
ko prazniujejo za ženskami
naporni so dnevi ti.
Pa važno vse ni to
glavno da vsem nam je lepo.
Problem pa naj sami rešujejo
ki ne vejo al moški al ženska so.
bik
-
"ODER ŽIVLJENJA"
Na svojem sem odru življenja,
od daleč pregledujem
vsa svoja stvarjenja,
nič kaj dosti
od umetnika tega,
kaj za vraga je počel
do sedaj?
Čudna se iz tega je reč izvila,
nikomer ni podoben,
nič iz njega ni,
kaj bodemo sedaj se šli?
Pradstava je že v polnem teku,
vsi so postrojeni
na mestu,
vse nekam drvi,
išče, raziskuje,
vse se nekam huduje,
nad vlado, parlamentom,
nad zdravstvom,
nogometom,
farmacija katera pravijo
da nas ubija,
ja še cerkve so se lotili!
Vedno so drugi krivi,
mi smo ovčice blažene!
Sedaj pa sem,
zaveso svojo odstrla,
v svoje se globine uzrla,
vidimi kaj vse v meni prebiva,
nisem starka,
sem še živa.
Hrepenim pa cvetu sladkosti',
po raju mladosti,
ljubila bi kakor nikoli,
le dvakrat bi se obrnila,
pa svet ves prehodila.
Postavila bi si šotor kreposti,
povedala vsem
kje je studenec modrosti,
pokazala jim samega Boga,
ali to vam povem že sedaj:
Ta prebiva
v notranjosti
posameznika!
[/i]
-
"KO TI LUNA POSTRANI VISI"
Nič ne de
če ti luna postrani visi,
če nič ni tako
kakor zamislil si, si
če narobe se ti
prepletajo vezi,
tudi pajek
včasih pogreši,
ko svojo mrežo
prede vse dni,
se kvačka
malo obrni,
pa vozelj nitko odpusti.
Kaj bo sedaj,
on nič ne tuhta,
problemov
tu ni,
enostavno
novo nitko
v rokah
drži,
mreža se
razprostira
tu je vsa
pripetija.
[/i]
-
"GOSPODIČNA"
Lepa mala gospodična,
pogled iskren kakor kraljična,
srce tvoje ogrela je,
a bila samo ideja le,
nič od tega ni bilo,
oče čuval jo skrbno,
izbranca imel
je že za njo,
bogatega
grduna,
kateri ji sledil
skrbno,
deklina se omožila je,
ranila tvoje
je srce,
sedaj samevaš
v bolečini tej,
kaj življenje je, sam brez nje?
Potolažiti potrebno drugače
bo srce,
igrati na strune druge deklice,
zgraditi domek
z drugimi željami,
njo ohraniti
samo med "izbrani",
ker spomin pozabiti je ne zna.
Življenje vilo svoja bo pota',
nekje se pokazala
bo zarota,
ljubezen ta minila ni,
zato vkup pripeljala
ponovno
bo poti.
[/i]
-
"SOSED"
Strašno fletnaga soseda imam,
vedno nekaj novega izumiti zna,
vsako prosto urico to,
hop na kolo, jo mahne v goro'.
Ker pa govorec je pravi,
nikoli pripovedovati se ne ustavi,
vedno nove se mu teme rodijo,
menim da ima bujno domišljijo!
Tako mi pravi prve dni leta,
veste soseda: obala se mi obeta.
Z mojo predrago jo mahneva tja,
malo se mi je zaluštalo sončka.
Ko na vrsto prispejo šolske počitnice,
on hitro pripravi nove si iztočnice,
že kuje in tuhta kako dolg postaja mu čas,
samo da od doma je mahne počas.
Prvi Maj proložnot je nova,
na obalo jo mahne on znova,
ko se ponovno srečava midva,
kar tri dni razlagati zna.
Kako lepo se tam je imel,
kaj vse je doživel, kaj je počel
ker čas ni tega dopustil,
se kmalu domov je vrnil.
Hitro novo temo prične.
Poletje je tu:
Kam boste pa vi soseda odšli?
Na kratko utemeljim: to sproti, si plan uredim!
Že, že on meni še,
ali meni najlepše je morje'.
Letošnje leto jo mahnem na Jadran,
tam si krajšal bom vsakdan.
Mala vasica kjer mir in spokoj doživim,
vse dni v naravi s kolesom si popestrim!
Tako so minili tedni in leta,
moj sosed še vedno po svetu se opleta.
Vedno mi znova kako pripetijo razkrije,
ali nikoli se v miru ne odpočije.
Včasih se vprašam: ali res tako srečen je?
Nenehno išče morje'.
Vedno nekaj novega načrtuje,
nove si kraje izmišljuje,
ali pomisli kdaj tudi ne se'?
Kaj mu veleva ubogo srce?
Preveč se nagiba k materializmu,
vztrajno se prepušča cinuzmu,
nič ne prepozna življenja pravega,
samo še za denarce se mu gre, kaj bodo rekli ljudje.
Sreča ni to kar drugi zazna,
sreča je skrita v globini srca,
vso je bogastvo tega sveta,
na dnu duše posameznika.
Kaj mi mar za denarce vse,
ko včasih sem žejna kapljice vode',
tiste izpod studenca pravega,
kateri te objame in ponese do neba.
Zato dragi moj sosed, to ti je to
vprašat boš moral tudi svoje telo,
naj ti odgovor ta pravi poda,
v sebi boš videl, več kakor Boga!
To ti je že pol našega sveta,
ostalo pa ti ljubezen prava da'.
Bodi srečen še naprej,
pa nič nazaj ne glej! Soseda!
[/i][/i]
-
Priznam malo sem zaspala, ali sedaj sem kar nadoknadila svojo zimsko spanje, pa prijetno branje! :-*
P.S. Malo me je slaba vest, ko sem prebirala čestitke, tam pa je Taja6 zaželela navdiha, tako da hvala ti Taja! :-*
-
Priznam malo sem zaspala, ali sedaj sem kar nadoknadila svojo zimsko spanje, pa prijetno branje! :-*
P.S. Malo me je slaba vest, ko sem prebirala čestitke, tam pa je Taja6 zaželela navdiha, tako da hvala ti Taja! :-*
pozdravljena, Luana, prav polepšala si mi trenutek s tem tvojim sosedom, ang:
-
Priznam Cvetka, kar nekaj časa sem gruntala kako bi to opisala, res tudi mene je prevzel, vem da se marsikdo dobi v temu, ali priznamo si ne :-*
By Luana, prav vesela da si pokomentirala, hvala :D
-
"POGLED"
Star uvel pogled
ti sega daleč v daljavo,
zazreš se v jutranjo roso,
premišljuješ analiziraš
svojo prehojeno pot,
kaj bi popravil,
kje si zgrešil
ne vidiš smisla
da si nekaj prepustil,
nekaj lepega
zatrl,
ker ljubiti
si se bal,
preveč
pričakoval
strah pred razočaranjem
je ljubezen to ugnal.
Mostove rušiti ne znal,
gradove v oblakih
zaman iskal,
sedaj prepozno je,
sedaj kriči
srce,
nekaj si želi
ali vse je zaman
ni več prave poti,
ne prepoznaš
narave želja,
ne veš kako bi se odzvala
tvoja ljubljena,
ni stika pravega,
bojazen da te odpravi:
hvala za odziv,
kakor je bilo, nikoli več ne bo!
Zato dragi moj:
lepo je bilo,
lahko se v drugo
nama bode
izšlo.
-
"MISEL"
Z leti pridobil
šarm v svoje je oči.
Toliko pomenil ti
da ne vidiš več osi,
nenehno ti misel beži
kjer njegove se vijejo poti,
kjer mu domek tam stoji,
krasila bi ga tudi ti.
Na vratih njegovega srca,
napis blesti:
Ljubim svojega "EGA"
zato se mi,
k tebi ne da'!
-
"DEŽELICA KAKOR RAJ"
Takole bom rekla dragi ljudje,
nič ne prelagajmo skrbi na druge,
le včasih nemočni in togi postajamo,
ker enostavno tako, nam narekuje srce.
To naše življenje velika šola je,
ne prapoznamo v sebi upanje.
Zazreti se moramo v notranjost duha,
v njemu spoznali samega Boga!
To nam odpira pota vsa,
tudi tista katera z verigo so zaklenjena.
Ljudje se oklepamo starih navad,
v svoje obroče nalagamo skrbi,
ne rešimo se razvad,
nenehno borimo se proti drugemu,
dajmo pogledat ali je res človek na psu?
Nejevolja in moč energijo nam pije,
črnogledost v depresijo ovije,
če ves ptičji zbor čivka enako,
sraka bo pela, pesem oblaku.
Torej povedano v parih besedah,
dajmo prisluhnit notranjemu glasu,
dajmo uglasit se kakor kitara,
pa celi naš svet bo deželica
kakor iz raja.
-
"DALJAVA"
Malo me prstki danes srbijo,
tudi srca v miru ne pustijo,
nenehno bojim se spremembe te,
kaj če na slabje obrne se,
vem, nikoli ne bom pogrešila,
vse kar odločila, bom vredu storila,
kar mi veleva intuicija ta,
včasih preveč mi srček poigra.
Ne izpustim iz vajeti me svojih,
naprej in naprej hiti za novim.
Končno napočil pravi je čas,
da obrnem list in razmislim na glas,
življenje ponuja mi nove izive,
kaj mi porečejo očke igrive.
Zazri se v daljavo
nič ne premišljuj,
na koncu vse dobro vedno ti snuj,
ljubezni dovolj na zemljici je,
da osrečilo se bo tudi tvoje srce.
-
"RAZMIŠLJANJA"
Kam vsi ljudje odšli so,
kam poti njihove vijejo,
življenja vsakdan,
potrt in žalosten si zemljan.
Nič več vselja v življenju ni,
nihče te več ne razveseli,
otroci iz gnezda so odleteli,
ti ostal si kakor v bedi.
Na križišču razmišljanj
sedaj se ustavil,
analiziraš, preverjaš svoj obstoj,
kaj je načelo tvojo srečo, blagoslov.
Nekaj zarezalo v pravljico je,
ni več smeha in veselja v njej,
sama še žalost in ti upirjen v njo,
kako da popravim napako to.
Bila so leta dela in skrbi,
otroci so rastli in vile se poti,
ko enkrat skrb zbledi,
ostali le spomini ki se prikradli ti.
Hotel si družico da bila bi ob tebi,
ni prenesla več nemira v sebi,
drugi ji močno ogrel je srce,
zato se do tebe ohladila je.
Sedaj sta sama,
kakor golobčka bi lahko bila,
ali ona še sanja drugega,
v snu se izliva v njevo srce.
Vse dni in noči,
na njemu z mislimi sloni
Noče priznati da boli jo močno,
da ljubezni vrnila nikoli ne bo.
-
"INTUICIJA"
Že dolgo opažam da
intuicija moč ima,
pride kakor strela z jasnega,
odločitev pravo mi poda,
tudi odgovore vse za mene ima.
Zaznam človeka, njegove misli,
stanja trenutnega.
V besedah so odgovori,
njegove želje
Le nekaj me zadržuje,
lahko da se sistem
enkrat sesuje
vse odgovore mi nasuje.
A ponosna sem na se,
vem, v besedah prepoznam vse,
tudi če nikoli ne dobila bom odgovora
vedela da misel na mene,
bila naslovljena.
Ko nekaj skupaj drži vezi,
težko je pretrgati te poti,
že dolgo se zavedam tega,
ker nekoč sem nekoga zaznala.
Dolgo je že tega,
dobila ne bom odgovora,
ali srce čutilo je vse,
tudi trenutke te,
ko oddaljilo od mene se.
Čustva lahko človek zataji,
ali ljubezen združuje ljudi,
veselje prinese v srce,
radost da iskrico v oči
in vse se lepše zdi.
-
"NAPOVED DVAJSETDESET"
Vse vpoglede sem opustila,
kar sama si bodem to uredila,
astrologe, vedeževalce nič več zaposlila,
letno napoved si sama spesnila.
Rojena v znamenju Ovna bila,
ascendent Škorpija krojiti to zna,
mi Venera občasno obisk svoj najavi,
ker Marsa je svojega predala naravi.
Sedaj mi ostal je Merkur tale zviti,
doli in gori mi pleše po biti,
občasno mu Jupiter svojo poda roko',
da bi me oba namučila krepko.
Saturn je ata ravno ta pravi,
vedno mi želje ob zid vse postavi,
pravi mi z viška tako:
kar pridna mi bodi, punca lepo!
Moje mi Sonce še sije zvesto,
ali mi Lunca občasno, nareko':
le pazi se skušnjave te,
ljubezni ne razdajaj, ne zrcali se v njej.
Sedaj pa imam Plutona doma,
samega hudiča preganjava oba,
ta mi nalaga čudne reči,
a se že izvijem iz te zmesi.
Še omenila Boga morja bom,
on mi šele pomeni polom,
z roko mi žuga: le pazi se ti,
ko te sreča moja, obleti.
Pozabila na Urana sem čudnega,
vsi pravijo, ta pa res zna,
pravo ti štalo napravi tedaj,
ko te obišče, mora vse na smetišče.
Planeti učijo me tak,
vsak je v svoji hiši junak,
ker pa imamo še znamenj celi kup,
obupala, zaključila, napovedi brezup.
Cela je vrsta aspektov, stopinj,
kar lepo je potrebno slediti jim,
moje se znanje tule konča,
naj bo za tistega, kateri se v to spozna.
Lepo nadaljevala, začrtano bom pot,
občasno me dregnil, neomajan bo gospod,
ker se zavedam obstoja svojega,
prednost mu dala, kolikor se le da.
-
"PRIVID"
Občutek imam da sem kakor zemljevid,
v karto pogledam in imam privid,
kar roke se tresejo mi,
ker nekaj bi rada, povedala ti.
Ali si se vprašal zakaj,
ne pusti te pri miru, ne da dihati zdaj?
Ali pogledal si v dušo ji to,
a je vse v redu z njo.
Mislim da ona je poštena bila,
noče nobenega odtrgati od srca,
noče raniti ljubih otrok,
vzeti očeta in napraviti pok.
Velike se borbe bijejo sedaj,
duša bi eno, srce pa hoče nazaj,
bil si ji sonce na kraju poti,
a noče biti deležna velike žalosti.
Včasih ne razumemo dejanj teh,
vidimo kar pokazano je nam v očeh,
razumeti je treba tudi drugo stran,
ne rivati tam kjer ni dano nam.
Čas bo napravil lepa pota,
prehodila jih bosta, ne bo več zarota,
ker ljubezen lahko počakati zna,
najlepše se piše na dnu srca.
Vem težko ti je sedaj,
misliš da življenje te izdalo je, ni kraj,
hočeš ponikniti kakor reka v zemljo,
ne bo ti uspelo, še boš srečen z njo.
-
"ŠKRAT"
Kje si škratek podplatek
a te še ulovim
kako tvojo vragolijo
dobim
daj pridi
na
plano
da se še poigraš
mal z mano
da vkup se smejiva
vse vragolije na zemljo spodiva
Pa si me dobil
kako se bodem iz tega izvila
na dvoboj:
sem skoraj pozabila
kaj da bi?
se z vilami spoprijateljila?
Idejo imam
poskusiva
mogoče da se še kdo pridruži
celi svet
uspemo okužiti
še druge v naše vode privabiti
si dneve
s smehom obdariti
drug drugemu
srce
odtaliti.
-
"ŽIVLJENSKA POT LJUBEZNI"
Ja, ja ljubezen ta
ni to kar tako,
tudi vsakdo ni za to!
Lepo se sliši res,
vedno ni to le zmes.
Včasih je hrana,
drugič le prana.
Povem vam to
nihče ne pozna še pojava njenega,
statistično se je ne da prikazati'
tudi koliko ljudi
se v to gre zavozlati.
Po življenskih izkušnjah to gre tako:
Pride ko najmanj si pripravljen
na njo,
nič te ne vpraša.......
bi malo, za pokušino?
Tekom življenja se ta odvija,
kar izza vogala ona pridirja',
velikokrat na nujni je vožnji,
zato si potrebno varnostni pas je pripet,
da ne ostaneš
kar tako
in moraš izviset.
Ali na veselje
nihče ni še izvisel,
tudi če vse priprave za obrambo
seboj je imel.
V rani mladosti te sreča s starši,
v cvetu mladosti s vrstniki tistih dni,
v nadaljevanju življenja
se ti nekako zdi,
da več ne funkcionirajo te reči!
Joj kako uštel si se ti,
tudi v zreli se dobi pojavi,
takrat pa baje da v močnejši je odpravi.
Povsod kjer stopa
trdna njena je pot
zato ne živi od prepričanj in zmot.
Le tega med ljudmi širi se ne,
ker to ni spodobno,
ni za ta svet še!
Krivico si delamo mi,
ne maramo priznati
kar v srcu našem tli',
ne dovolimo si čustev gorečih,
preveliki in resni za duše ljubečih.
Vzorce si podajamo iz roda v rod,
menimo da ljubezen za mlade je noge',
da starejši ne potrebujejo tega,
ker imajo polno malho vsega.
-
(http://www.b92.net/news/pics/2010/05/10068839324bdfdd31d6b4c359815499_huge.jpg)
[slika/internet]
Še zadnjič
si zaplesala
v ritmu ogorka!
-
Ljubezen. Te ubije. Ugnobi. Osreči. Povozi. Zmelje. Spravi na rob. Pripelje do najboljšega svetilnika.
Ljubezen je mantra. Nekaj, kar moraš izgovarjati o sebi. Dajati. Nikoli obupati nad tem.
-
Ljubezen. Te ubije. Ugnobi. Osreči. Povozi. Zmelje. Spravi na rob. Pripelje do najboljšega svetilnika.
Ljubezen je mantra. Nekaj, kar moraš izgovarjati o sebi. Dajati. Nikoli obupati nad tem.
Ljubezen samo JE. Naredi nam to, kar si dovolimo, naredimo sami... :-* :-* :-* (velja itak v prvi vrsti tudi zame...)
-
Ljubezen. Te ubije. Ugnobi. Osreči. Povozi. Zmelje. Spravi na rob. Pripelje do najboljšega svetilnika.
Ljubezen je mantra. Nekaj, kar moraš izgovarjati o sebi. Dajati. Nikoli obupati nad tem.
Ljubezen samo JE. Naredi nam to, kar si dovolimo, naredimo sami... :-* :-* :-* (velja itak v prvi vrsti tudi zame...)
Jap :-*
-
Ljubezen samo JE. Naredi nam to, kar si dovolimo, naredimo sami... :-* :-* :-* (velja itak v prvi vrsti tudi zame...)
Jap :-*
Podpišem tudi jaz. :-*
-
Je res..
Ampak, če človek ne dramatizira in fantazira, tudi nič kaj konkretnega ne more napisati... :laugh:
Sicer ima vsak svoje izkušnje, ki jih lahko prav preko poezije da na površje.
Svoje pač. Drugačne kot jih imajo drugi.
Mam še eno...napisano dolgo časa nazaj... :laugh:
Večna preprostost je vozel, ki sva ga napravila..
Ima me, da bi te ubila močno v krvi,
ne verjamem
da bi umrl
ljubil bi me dalje.
Ima me,
da bi te zadavila
(tako te ljubim)
si pripravila večerjo in
ustnice spravila
v hladilnik
za zajtrk.
Ne hodi mi blizu ljubezen!
Kri mi je zalila oči, strast mi stresa telo,
prsti stiskajo
ostro mrzlo kovino.
Zakoljem te.
Samo jaz te bom imela.
Sebično, zase te bom žrla,
nekje na samem,
stran od pohlepnežev.
Vroče mi bo
in namučila se bom
preden odstranim dokaze. :laugh:
-
Lisa, ti pa res ljubiš nenasitno. :D
-
Uf Lisa...ta je pa res strastno pristna...dobro, da nisem na drugi strani ;). Jz pa sem podobno napisala:
Sem kot ptica, ujeta v tvoji kletki. Vedno znova razpiram krila in se zaletavam v rešetke.
Kot rastlina zajedavka sem. Vzpenjam se ob tebi, na tebi in vate poganjam svoje korenine. Izruvana in trgaš me od sebe, korenine pa vedno znova poganjajo. Zastrupi jih, da končno odmrejo.
Si moj skriti pristan, val, ki blaži ostrino skal moje obale.
Želim si, da bi kljubovalno stala v morju, z dvignjenimi rokami tulila v daljavo in se posmehovala divjemu vetru. Se vedno znova pobirala iz objema razpenjenih valov.
Ne moreš me zavreči bolj kot se sama poberem. Ne moreš mi porezati peruti, ker bom vedno znova poletela. In kljub koreninam v tvoji zemlji, bom pognala nove, še močnejše...
In to je ljubezen. Ljubezen do moje biti...
-
Zelo lepo. :)
-
Uf Lisa...ta je pa res strastno pristna...dobro, da nisem na drugi strani ;). Jz pa sem podobno napisala:
Sem kot ptica, ujeta v tvoji kletki. Vedno znova razpiram krila in se zaletavam v rešetke.
Kot rastlina zajedavka sem. Vzpenjam se ob tebi, na tebi in vate poganjam svoje korenine. Izruvana in trgaš me od sebe, korenine pa vedno znova poganjajo. Zastrupi jih, da končno odmrejo.
Si moj skriti pristan, val, ki blaži ostrino skal moje obale.
Želim si, da bi kljubovalno stala v morju, z dvignjenimi rokami tulila v daljavo in se posmehovala divjemu vetru. Se vedno znova pobirala iz objema razpenjenih valov.
Ne moreš me zavreči bolj kot se sama poberem. Ne moreš mi porezati peruti, ker bom vedno znova poletela. In kljub koreninam v tvoji zemlji, bom pognala nove, še močnejše...
In to je ljubezen. Ljubezen do moje biti...
Vau, Rena, zeloooo doživeto napisano... :-*
-
Thanks Sanjalka :-* ;D
-
kje pa je naša Luana s svojimi verzi?
-
Tole ni oda ljubezni, je oda življenju...
Nekoč, korak za korakom, te prepričajo in nekoč davno, korak za korakom, spoznaš,
da si dan svetu, da te izpije, poje, izsesa....
In potem...
Udarec za udarcom postaneš človek z meglenimi očmi, zazrt v tla.
Nekoč, ko umre še zadnja zvezda, ko zamre še zadnji epitaf, ko boš še zadnjič preklel tiste,
ki so te naredili človeka, se bo iz tvojih tavajočih misli rodil otrok.
In želel si boš, da bi mu uspeloo.
-
Tole ni oda ljubezni, je oda življenju...
Nekoč, korak za korakom, te prepričajo in nekoč davno, korak za korakom, spoznaš,
da si dan svetu, da te izpije, poje, izsesa....
In potem...
Udarec za udarcom postaneš človek z meglenimi očmi, zazrt v tla.
Nekoč, ko umre še zadnja zvezda, ko zamre še zadnji epitaf, ko boš še zadnjič preklel tiste,
ki so te naredili človeka, se bo iz tvojih tavajočih misli rodil otrok.
In želel si boš, da bi mu uspeloo.
Lepo, zelo, hvala :-*