Spletni simbol

Filozofija, religija in družbena problematika => Družina, otroci, ženska, moški, sociološka vprašanja => Topic started by: Andres on October 29, 2007, 04:42:04 AM

Title: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Andres on October 29, 2007, 04:42:04 AM
Vsi vemo, da so med nami ženske za katere je bolje, da matere nikoli nebi postale. Slednje namreč ali živijo od otroških doklad in raznih donacij, ali pa se kar najpogosteje prepustijo globokemu finančnemu žepu novega partnerja. Z drugo besedo to lahko jemljemo kot neuradno, a dobro poznano prostituiranje.  Morda bom katero s tem užalil, toda preprek ni, saj vendarle sem se znašel v bližini situacije kjer ravno zaradi tovrstnih dejanj trpijo otroci. Le ti so v nekaj mesecih postali ne le tepeni in prestrašeni od kričanja kot pred leti. Predvsem so tu grožnje, ki ne sodijo v otrokova ušesa, še manj v otrokovo dobo, ko le ta odrašča. 

A vendarle je zakon še vedno na strani žensk, ob ločitvi se te navadno kar po defultu dodaja njim. Kajpak nihče ne vpraša o sposobnosti bit mater o tem, če pije, če se drogira, ali nenazadnje, če je sploh normalna.  In normalnih je v tem času vedno manj, tako da ženske so pogosto le še vidne, matere in predvsem dobre matere kajpak, so izpuhtele v neznano kam. Pač destruktorke civilizacije so se potuhnile v ozadje naziva biti ženska in  s tem privilegirana kar zadeva otrok.

In kako moški prepozna slabo mater?  Prepoznati mora razlike med njenim odnosom od otrok ob prvem stiku in kasneje ko se ta že nekako ustali do moškega. Preprosto se to tudi vidi ob otrokih. Nenazadnje je dopuščanje ukazovanje in morebiti blatenja novega partnerju do otrok, ki pravzaprav niso njegovi, le drug znak, kakšne sorte je ta nova partnerka. 
Vem sicer za dva primera, (za še dva sem slišal)  ko je ženska žrtvovala svoje otroke za denarnico, vse v imenu ljubezni, zato pač, nihče me ne more prepričati, da otroci v tako veliko primerih sodijo k ženskam.

Seveda so med nami tudi slabi moški med katere štejem razne pretepače, nasilneže, dominantneže, ki menijo, da lahko obvladajo celotno okoliko, kaj šele družino. Pač, takšni so nekateri zato naj o podobnih iztrebkih spregovorijo ženske s prakso. Rajši vidim, da v drugi temi.


Andres

Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: nensi on October 29, 2007, 10:13:49 AM
Andres

globoko se me je dotaknilo tvoje pisanje, saj poznam v svoji lastni okolici dva zelo podobna primera kot ju opisuješ, ko se dejansko vprašaš, kako je mogoče, da mati ravna s svojimi otroki na tak način, predvsem pa da dopušča drugim (novim partnerjem) da se izživljajo nad njimi.

Me pa veseli ko vidim, da se v zadnjem času tudi vse več očkov intenzivno in kvalitetno ukvarja z otroki, tako da bo počasi moral priti čas, ko bodo te stvari na pravi način znale opaziti in ovrednotiti ter ustrezno reagirati tudi uradne inštitucije, ki se s to problematiko ukvarjajo.
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Lilith on October 29, 2007, 07:58:05 PM
Andres, da boš lažje razumel, zakaj se glavnina otrok dodeli materam, ti moram razložiti, da ne smeš razmišljati o spolu, pač pa o vlogi. Materinski vlogi. Ki jo lahko prevzame tudi oče.
Materinski lik je za otroka tisti od staršev, s katerim je otrok po rojstvu stopil v simbiozo in ki otroka v zgodnjih letih neguje. Ko je v vprašanju dodelitev malih otrok, je to zelo pomembno. Žal, je res, da na tem področju tudi niso vsi strokovnjaki dovolj strokovni, da bi zmogli to ločevati, a saj je v vsakem poklicu najti nekaj nesposobnih ljudi. Spet žal.
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Andres on October 30, 2007, 02:03:44 AM
In ta žal, ki si ga napisala v zadnji besedi zadnjega stavka,  ravno ženske nesposobne materinstva grobo izkoriščajo in s tem mečejo slabo luč na vse tiste, ki so fantastične, dobre, ali le srednje dobre matere matere. 

Žalostno je tudi, da ženska nima čuta do otroka, ki ga devet mesecev nosi, ki ga iz joškov futra, previja, neguje, mu kamilice za trebušne krče kuha, dudo pod kavčem išče, prstne odtise iz televizije briše, da o kuhanju in pranju ter likanju ne govorim.  In ker čuta mnoge nimajo si ne zaslužijo biti ženske, niti ne ljubljene, kaj šele v družbi upoštevane kot enakopravni člen v civilizaciji.  Odtod med drugim in delno izhajajo tudi desci z joški, kategorija žensk, ki stavi na obrito lulo, svoj lastni zunanji videz, doma je pa kraval ko se otroka skrivata za kavči pred batinami.  Je to ženska in mati? 

Andres
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: zaspana on November 05, 2007, 09:34:53 PM
so pa tudi zenske, ker sicer ne bi imele otrok, vendar jih bodo imele / že imajo, ker je to sedaj IN!!! Za razmislt mal.... To mi je ena kolegica rekla, sej jest vem, da nimam materinskega cuta, sam otroka bom pa mela.... Moje vprasanje, ki je sledilo je bilo Zakaj bi potem imela otroka? Odgovor:" Ker ga majo vsi... in zato ker sem porocena,.....!" Za bruhat!
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Andres on November 06, 2007, 01:39:23 AM
Na žalost je tudi tako kot si slišala, torej zato, ker ga imajo vsi.  So pa tudi takšne, ki na račun otrok živijo in dobijo od države skoraj vse za preživetje.  Poznam tudi takšno, ki je imela dojenča, odločena, da bo rodila še enkrat in to kar hitro. Na naslednji žurki je zanosila, saj izračun ji pravi, da potem dobi tudi stanovanje, ter seveda višje doklade in več preživnine.  Če gre za mater z enim ali dvema otrokoma taka preživeti ne more samo z otroškimi dokladami, preživnino in ostalimi bonitetami. So pa tiste, ki imajo veliko otrok. Takšnim bi morali priznati status gospodinje matere, ter ji čez leta omogočiti tudi penzijo katero naj bi ji  vplačevala država.  No, ti zadnji primeri resda ne sodijo popolnoma v slovenski prostor, ker je sociala nizka, velja pa to zelo dobro za celotno Skandinavijo in Nordijske države.

Andres
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Tita on November 06, 2007, 04:26:37 PM
Jaz poznam eno, ki je je šla narazen s fantom, on si je novo našel, nakar je ta prva odkrila, da je noseča in sta potem šla nazaj skupaj zaradi otroka, imata še enega.....otroka sta prav uboga, ker ju tepejo in sta zelo živa in neubogljiva. Jaz menim, da iščeta pozornost, ker oče dela dosti, mama tudi (sedaj dela še fakulteto) in verjetno tudi čutita, da si starša nista ravno naklonjena.
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Andres on November 07, 2007, 01:10:48 AM
Pikica takih je še veliko kot tale opis. Na koncu je možno da bo otrok narisal ravno takšno risbo, ki jo dodajam tu spodaj.
Torej risba otroka, ki ga mati ni pohvalila, ga ni vzpodbujala, mu je pa kupovala z denarjem razne male in velike reči, da ga je pridobila na svojo stran. Toda otrok je zrastel in kot predhodno v podzavesti pokracal reklamni listič.

Morda imamo tu še kakšnega psihologa in le ta lahko iz risbe razbere veliko več kot jaz amater.

Andres


(http://img2.putfile.com/thumb/11/30917544076.jpg) (http://www.putfile.com/pic.php?img=7031394)
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: nensi on November 07, 2007, 08:23:43 AM
Kaj je napisal?
Če prav vidim: I hate my mother
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Andres on November 07, 2007, 10:21:25 AM
Otrok je napisal I hate my mother, res Nensi. Tam zgoraj kjer je prečrtano je mislil najprej na kaj drugega. Vidi se kot mother fucker ali kaj podobnega.

Andres
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Andres on April 03, 2008, 01:39:38 AM
Danes sem prebral v časopisu, da je ministrica za socialo v mojem okolju odredila pripravo tečajev in seminarjev za nesposobne matere. Ženske, oboje samohranilke in tiste poročene, ki svoje otroke zapostavljajo in jim ne nudijo prave materinske vloge bodo po novem pslane na tečaj. Hmm. Ob tem se sprašujem.  Zakaj niso hodile na podobne tečaje naše metere in naše babice?  Slednje so ženske še bile kot vemo, in so imele tako v sebi senzor materinstva, medtem, kot mnogo mater danes je slednje že izgubilo in so tako prva generacija evolucije, ki jih bodo pošiljali na tečaje. Normalno  da plačniki nastalih stroškov ponovno tudi moški. :)  Navsezadnja vsaka ženska ve, da se starega psa ne more dresirati in bržkone se bodo tako podobnim tečajem mnoge poskusile izogniti.

Andres
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Azra on April 03, 2008, 07:57:15 AM
Mama je mama. Ena in edina.
Konec.
 :-*
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Tita on April 03, 2008, 08:28:44 AM
Jaz bi imela tak tečaj kar obvezen za vse bodoče starše, ker premnogokrat sanjajo o tem, da bi imeli otroke, ne vedo pa, kakšna odgovornost je to. In kak tečaj iz psihologije otroka bi bil tudi dobrodošel.
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: taja6 on April 03, 2008, 08:42:50 AM
Nega, vzgoja in ljubezen ( do ) otroka je poslanstvo OBEH staršev in ne samo mater.
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Andres on April 03, 2008, 02:59:02 PM
Kdor ne zna biti starš brez tečaja naj to tudi ne postane. 

Andres
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: apemaya on April 03, 2008, 07:32:00 PM
Kdor ne zna biti starš brez tečaja naj to tudi ne postane. 

Andres

In kako to veš preden imas otroke?
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: taja6 on April 03, 2008, 07:41:20 PM
 ;D
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Andres on April 03, 2008, 08:45:04 PM
Kdor ne zna biti starš brez tečaja naj to tudi ne postane. 

Andres


In kako to veš preden imas otroke?



Valjda moraš sam pre sebi vedeti, kako gledaš na druge otroke, torej otroke prijateljev, otroke svojih bratov ali sester, ali nenazadnje veliko manjše brate ter sestre. 
Moraš tudi vedeti ZAKAJ hočeš otroka.  Če samo zato, ker imajo otroka skoraj vsi, potem je bolje, da taka oseba še naprej ostane brez naslednika.

Vemo namreč, da je veliko ravno moških, ki jim otroci ne pomenijo nič, so pa ti moški idealna sperma cisterna in nadalje finančna cisterna za morebitno samohranilko, oz mati njegovih otrok.

Ko je ženska nesposobna biti mater je cela stvar še veliko težja, saj slednje veljate za neka materinska bitja. Seveda je to že zgodovina in nenazadnje le to kažejo tudi uvedbe tečajev za vzgojo otrok.  Žensk torej ni več, moški so postali poženščeni in na podlagi vsega tega tudi bolj primerni biti dostojen starš svojim otrokom. 

Postavlja se pod všrašanje 8. marec in Materinski dan, saj kot vidimo iz zapisanega vsaka mati ne zna in ne more biti, četudi ima ne le enega otroka.  8. marec naj se seveda briše za vse desce z joški, katere pa to so bi lahko presodili izključno moški, saj ženske vendarle zelo nerade priznate svojo napako. Zlasti ne, če imate od tega tudi kakšno korist.

Andres
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: apemaya on April 03, 2008, 09:35:57 PM
Ne glede na to, kako gledas otroke drugih, ne mores vedeti, kaksen stars bos, dokler nimas svojih.

Jaz imam malcke zelo rada, se rada z njimi igram, pogovarjam, nasmejim, vendar ne vem kako bi reagirala, ko bi to bilo cel dan. Dve uri je super, 24 ur- jaz se ne vem ???

Najbolj si zelim biti pravicna do svojih otrok in jih nauciti, kar so mene naucili in kar cenim, ampak ali mi bo to uspelo? Trudila se bom vsekakor.
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Andres on April 03, 2008, 09:42:57 PM
Apemaya. Otroci drugih so dobra smernica, kar pa zadeva  24 ur, je logično, da bi se v tem primeru nečemu odpovedala in bi bil tisti čas namenjen otrokom. 

Andres
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Tita on April 03, 2008, 09:48:28 PM
Ona ne misli, če bi ji časovno zneslo, ampak psihično, emocionalno..... :D

Se pa strinjam s tem, da ima dosti ljudi otroke, ker naj bi se tako delalo.
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: apemaya on April 03, 2008, 09:51:05 PM
In zadnje case je trend:3 otroci 
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Tita on April 03, 2008, 09:52:26 PM
 :o :o :o Preveč zame. :D
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Iza on April 03, 2008, 09:58:20 PM
In zadnje case je trend:3 otroci 
 

Pri nas, na kmetih 5.  ;D ;D ;D

Lep dan!

Iza
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Andres on April 03, 2008, 10:00:23 PM
Ona ne misli, če bi ji časovno zneslo, ampak psihično, emocionalno..... :D

Se pa strinjam s tem, da ima dosti ljudi otroke, ker naj bi se tako delalo.

Otroci so zrcalo staršev pravijo. Torej če otroka naučiš nekih norm, potem ti znese tudi psihično.  Emocionalnega moraš imeti nekaj prirojenega verjamem, glede na to da ženskam pojenja vaš naravni dan materinstva, potemtakem lahko nastane tudi problem, ki se bo očitno še bolj kazal v nataliteti.
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Tita on April 03, 2008, 10:07:37 PM
Na srečo imam starejšo sestro, ki že ima otroke, in sem tako lahko že videla, kaj to pomeni. Sem jih že v mladih letih pazila, pri nas sta večkrat prespala in lahko povem, da sem jaz bolj malo spala, ker sem pač šla preverjat, če sta pokrita (en je bil bolj nagnjen k boleznim) ipd. Nisem jih pazila le urico, dve, ko je večinoma še vse OK, ampak po več ur, čez noč. Četudi ju imam rada, sem vedno vesela, ko jih oddam nazaj. :D Verjamem pa, da ko postaneš starš, se pač na to navadiš in prilagodiš. Tudi ne idealiziram kako je imeti otroka. In priznam, da me pogled na dojenčka ne razneži, kot večino mojih prijateljic. So mi pa prav všeč kakšni njihovi komentarji in lepo jih je gledati nasmejane.
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Andres on April 04, 2008, 02:23:10 AM
Primerjava z merkanjem otrok za nekaj ur, ali čez noč ni ravno pravšnja. Zakaj? Ne zato, ker bi bilo to težko, naporno, odgovorno ali karkoli. Preprosto je vsak otrok vzgajan drugače in če imaš doma na grbi otroka, ki mu recimo pustijo z voščenkami po stenah farbati, kar je pri tebi prepovedano, ti tak otrok preprosto pride čez glavo. To je seveda le en primer, vendar vidim ko pridejo sinovi prijatelji ali hčerkine prijateljice da pač otroka z leti nekaj naučiš in se tega držijo. Vsi ostali otroški obiski imajo drugačno vzgojo in zato pač ni vedno najbolj prijetno jih imeti doma na grbi.   
Seveda pa so tudi izjeme, saj tu pri meni, z mojo hčerko včasih spi ena deklica in me to sploh ne moti, celo zelo pridni sta, pred spanjem in pa še naslednji dan. Ta je malo drugačna kot ostale, pa še mamo ima zelo dobro, čeravno se je zadnje leto precej poredila. ;D

Andres
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Tita on April 04, 2008, 10:09:23 AM
Moja nečaka sta čisto OK, me lepo ubogata, nikoli nisem z njima imeli disciplinskih težav, torej sem imela v mislih bolj druge stvari.
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: r1ta on April 04, 2008, 10:02:53 PM
Kar nekajkrat sem prebrala vse zapisano v tem postu.  Začela pisati svoje mnenje, pa se premislila. Sedaj bom to vseeno storila, namreč malo opisala svoje izkušnje in svoje mnenje.
Torej iz mojega zornega kota, bi takle post že naslovila drugače. Jaz bi mu dala naslov: V branje tistim ljudem, ki so nesposobni biti dobri starši. Nisem mladenka, imam skoraj 50 let, v vzgoji delam 28 let in imam dva svoja otroka. Torej z vso pravico lahko trdim, da imam kar nekaj znanja in izkušenj. V svoji družini žal ne morem najti moškega, za katerega bi lahko trdila, da je bil ali je dober oče. Pa nobeden od njih ni bil/je, nasilnež, pretepač,... Večinoma pa so bili, oz. so nesposobni doumeti, da skrb za otroke, torej nega in vzgoja, ni izključno ženska domena (najmanj 10 takih v svoji družini in pri znancih poznam, oz. sem poznala). Tudi pri svojem delu sem žal imela opravka z le malo očeti, ki so aktivno sodelovali pri vzgoji svojih otrok. Le  redki so se zavedali svojega poslanstva ( v svoji 28 letni karieri si lahko samo predstavljate koliko staršev sem  poznala oz. poznam kajne?) Danes se stvari nekoliko popravljajo, in kapo dol pred tistimi ki se trudijo.
Ja res je,  nekatere ženske niso  bog vedi kaj matere, ampak izredno veliko moških nima pojma, kaj naj bi pravzaprav moški počel z otrokom, razen da služi denar, plačuje položnice in občasno znori,  nadere vse okoli sebe ali celo kaj hujšega. Ko pride iz službe čaka da je postrežen in ...No mislim da ni potrebe, da nadaljujem kajne?
Kljub temu ne morem trditi, da obsojam ne moških, še manj pa žensk, ki se znajdejo v situaciji, da so starši, delavci, ženske najpogosteje tudi hišne "garačice", poleg tega pa naj bi bile še lepotice s popolno postavo, vedno urejene in sploh ponos moškega. Razen seveda ekstremnih primerov (nasilje -fizično ali psihično, verbalno in sploh katerkoli oblike nad sočlovekom, pa naj bo otrok ali pa odrasla oseba v mojih očeh nima opravičila-NIKOLI).
Ampak ljudje božji! Saj smo samo ljudje  vsi skupaj. Včasih zmedeni, nezadovoljni, utrujeni, naveličani vsega. Včasih se nam enostavno nič ne ljubi, pa moramo, kdo te pa vpraša.
Pa ne mislite, da je moj namen kogarkoli opravičevati. Nekatere ženske so res nesposobne biti matere v pravem pomenu besede. Ampak verjemite mi, moški so v velikem procentu še slabši. Vsekakor bi bilo nujno stvari hitreje izboljševati, narediti veliko in še več, da bi bilo otrokom lepše na tem svetu. Kot se stvari  razvijajo v svetu se bojim, da gre vse le še na slabše, vsaj trenutno. Morda bo sčasoma vse idealno, kaj vem, mi tega vsekakor ne bomo dočakali. Moje skromno mnenj je, da lahko vsi skupaj naredimo vsaj toliko, da ne obsojamo vse povprek, da poskušamo brzdati svojo nestrpnost do drugih in ne vsiljujemo svojega mnenja. Poskrbimo, da smo sami najboljši starši, se trudimo,  kot najbolje vemo in znamo. Kot so včasih rekli "pometimo pred svojim pragom najprej, potem pa poglejmo ali sosed potrebuje pomoč".
Sicer pa, kdo na primer sem jaz, ali pa kdorkoli od nas, ki je poklican, da s prstom kaže za nekom in vpije: ti si nesposoben/na, ti nimaš pojma, ti si slab/a...???
Ali ni že Jezus Nazarečan rekel: "Kdor je brez greha, naj prvi kamen vrže?"
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Andres on April 05, 2008, 03:18:09 AM
Renata.  Glede na tvojo starost in tudi opisane življenske izkušnje opažam, da si zrela ženska, temu primerno pa si tudi podala dober komentar.  Vsak od nas ima do koga kritike in bolj ko določeno osebo poznamo, več napak na njej vidimo. Dlje ko se umikajo čustva, še več je vidnih napak. 

Moški nikoli niso bili pretirano materinski. Brez dvoma je za to kriva narava, saj moški kot tak je bolj grob, medtem, ko naj bi ženska bila materinska in mehka.  Torej, nikoli ne bodo družine urejena po principu 50%-50% vzgoje moški-ženska. Preprosto ne moremo mimo dejstva, da so svojo materinskost opustile ženske in ne moški, torej odrekle so se tistega kar jim je bilo darovano v zibelko. Biti deklica, punca, žena, mati.  Moški v tem času ne hiti prevzemati ženske vloge, v to je prisiljen, saj vendarle kot tak ima brez dvoma vsaj kanček srca do otrok.

Obenem ne gre zanikati tvojih navedb agresije, saj slednjo v kakršni koli obliki bržkone poznamo vsi tule.  Nekateri čutimo posledice dlje, drugi pač, krajše obdobje.  Da so ženske, kot praviš, hišne garačice so si seveda krive same.  Včasih pretiravajo s tem hišnim garanjem kar same. Za primer lahko vzamemo konkretno brisanje praha in pranje, ki je pogosto odvečno, le tako pa ženska sama sebe postavi v  vlogo garačice, na koncu pa je zato kriv moški.

Morda na tem mestu nebi bilo odveč omeniti tudi življenske dobe moškega in s tem v zvezi število vdov in vdovcev. Vdov je brez dvoma neprimerno več, tako da vdovca komaj katerega še poznamo.  Kako nebi, saj vendarle se skozi svoje delo moški v nekaj letih hudo iztroši in mu pogosto ni več vrnitve nazaj v normalno stanje. In kje se troši ženska?  Hmm. Na jeziku, pogosto tudi v pisarni, torej na riti, :) kar nam da pomisliti, da dela osem ur in ima posledično za otroka manj časa.

Tako sem prišel do poglavja kjer lahko zapišem pogovor star dva dni, le ta pa je bil med menoj, mojo hčerko in mojo mamo. Sam sem bil bolj opazovalec, ker prepuščal sem besedo mami. Hčerka je vprašala kaj smo delali takrat, ko sem bil jaz majhen.  Mama je razložila, da je bila v službi, potem pa smo delali s sestro kaj skupaj. Poleti sva se igrala na dvorišču, ali na štadionu, pred šolo, pri stari mami na deželi ipd ipd, torej zgodba odraščanja, ki jo poznaš tudi ti.
Nadalje je hčerka vprašala kako je bilo tisto prvo uro po končanem šolskem pouku.  Pa je mama rekla da sva šla s sestro na kosilo k sosedi, ki je bila tudi varuška, nato pa sva tam ali počakala, ali sva šla ven, oziroma sva delala nalogo. 
Hčerka, ki tačas šteje devet let je z iskrenim tonom rekla.  "A res ste se tako imeli? Vi ste se imeli pa prav luštno."

In ker moja otroka z materjo ne govorita, oziroma je to le kakšno formalno vprašanje, ki ne zahteva niti  dobesedno pet minut na dan, je bil tak odgovor matere občudovanja vreden, v hčerki pa se je videla želja po doživetju česa podobnega.  In otroci otroštva kot vidiš Renata nimajo več, za to pa ni kriv le evolucijski čas, hitrost dnevnih dogodkov, prenapetost, preobremenjenost.  Krivo je tisto kar sem napisal na začetku. MATERINSTVO. Le tega pa ni več, saj nenazadnje ta mlade se zlepa še oploditi ne pustijo več.

Andres
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Tita on April 05, 2008, 07:25:02 AM
In kje se troši ženska?  Hmm. Na jeziku, pogosto tudi v pisarni, torej na riti, :) kar nam da pomisliti, da dela osem ur in ima posledično za otroka manj časa.

Tukaj se pa definitivno ne morem strinjati s tabo, ker pač vse ženske ne delajo v pisarni in niso vse ženske čveke, tako da ne moreš kar tako posploševati. Ženska se prav tako iztroši na delovnem mestu, tako kot moški, iztroši se tudi doma pri raznih gospodinjskih delih (predvsem tam, kjer je za to sama), iztroši se tudi pri vzgoji (še posebej, če je tudi tukaj vse prepuščeno njej, ker naj bi bilo to njeno delo). Če je kaj, potem se ženska kvečjemu več iztroši, ker več dela, hkrati pa večina žensk ne drži stvari v sebi, se pogovarja o problemih in mogoče ravno zaradi tega dlje živi, ker se ukvarja s problemi, jih da ven iz sebe. Bi še kaj napisala, ampak se mi mudi na predavanja.
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Andres on April 06, 2008, 03:24:41 AM
In kje se troši ženska?  Hmm. Na jeziku, pogosto tudi v pisarni, torej na riti, :) kar nam da pomisliti, da dela osem ur in ima posledično za otroka manj časa.

Tukaj se pa definitivno ne morem strinjati s tabo, ker pač vse ženske ne delajo v pisarni in niso vse ženske čveke, tako da ne moreš kar tako posploševati. Ženska se prav tako iztroši na delovnem mestu, tako kot moški, iztroši se tudi doma pri raznih gospodinjskih delih (predvsem tam, kjer je za to sama), iztroši se tudi pri vzgoji (še posebej, če je tudi tukaj vse prepuščeno njej, ker naj bi bilo to njeno delo). Če je kaj, potem se ženska kvečjemu več iztroši, ker več dela, hkrati pa večina žensk ne drži stvari v sebi, se pogovarja o problemih in mogoče ravno zaradi tega dlje živi, ker se ukvarja s problemi, jih da ven iz sebe. Bi še kaj napisala, ampak se mi mudi na predavanja.

Če se samo z enim stavkom ne moreš strinjati, celoten moj predhodni zapis pomeni da le nimam tako izkrivljeno pojmovanje o tovrstni problematiki.  Vsaka ženska resda ne dela v pisarni, tu so tudi čistilke, tiste na traku, terenske delavke ipd. 
Ženska praviš, da se na delovnem mestu iztroši kot moški. Ja ni problema. Poznama tudi rudnike, železarne, ladjedelnice, skladišča, gradbišča ipd.  Če naredimo sprehod v banke, pošte, razne ustanove, te vedno pričaka ženska. Vratarke še nisem videl. Bržkone je to manj častno delo in zato med njimi ni žensk.  In ker kot praviš se ženska iztroši v službi enako kot moški, je prišel čas menjave delovnih mest spolov. Krmila naj kljub vsemu držijo sposobni, ne glede na spol. 

Napisal sem že včeraj, da si domača dela, vključno z gospodinjstvo ženska nalaga sama. Nenazadnje se ne pere več na roko perila, kot tudi imajo že vsa, razen mojega gospodinjstva pomivalni stroj. Samo pred nekaj leti pomivalnih strojev ni bilo, ženska pa je jamrala manj. Še prej kot vemo tudi pralnih strojev ni bilo in ženska je jamrala še manj.  Normalno, da je manj jamrala.  Včasih je bila celo doma, s priznanim statusom gospodinje.  Tak status danes pogrešam, saj le ta skorajda jamči pravo žensko mater, ki otroke vzgaja po normativih kakršne naj bi bil deležen sleherni otrok. 

Nisem še slišal da bi moški v družbi rekel, da je dobro ženske okrog obračat, saj vendarle, kaj se pa pustijo. Že večkrat pa ste to izrekle ravno ženske. In to ni oddaljevanje od teme. Le nadaljevanje, saj skozi tak odnos se kaže manipulacija do moškega, zatorej ni čudnega, če desci doma cajtnege bereje.  Kako naj si omislijo kaj lepšega, ko je najslabši trenutek dneva tisti, ko ženska odpre usta. In to normalno čutijo tudi otroci s čimer sem se spet vrnil k prvotnemu namenu te teme.

In nenazadnje Pikica. Kako je sploh mogoče, da ženska obide frizerko, kompletne veleblagovnice, nalakira si nohte, se stušira, stoji pred ogledalom in zija.  Nadalje pregleduje omaro in začuda ob vsej njeni preobremenjenosti niti ne vidi, da ima notri več kosov oblačil, ki jih niti oblekla ni.  Vse to, še preden je prišla do omare za čevlje.

Renata je predhodno napisala, da se ženske štimate za moške.  Vprašanje je le za katere. Za svoje, ali sosedove?  Kot poznam moške, le ti nikoli nimajo opazkov na čevlje, obleke, kavbojke, srajce ipd, drugih moških. Z dolgim jezikom so seveda ženske. Temu pač sledi, da se ženske napravijo za svoj ego in ne za moške, a je obenem res, da ni moškega, ki bi želel ob sebi zanikrno žensko.  In pri moške se ne odraža nepoznavanje estetike, temveč preprostost.  Ženska po drugi strani bi rada izstopala, saj vendarle tu so razni kompleksi, vse od zavihanega nosa, do malih ali velikih jošk, oboje pa je ponovno ravno predmet medicinske industrije, ki se zaveda kako pomemben dejavnik je za njih ravno ženska.

Ko ima tako ženska toliko opraviti s svojim izgledom, pa naj bo to plastična operacija, ali make up se gre tudi vprašati koliko materina ZUNANJA PODOBA stane otroke.  Govorimo o najmanj  30. minutah dnevno, za katere je prikrajšan ravno otrok. Torej tisti, ki ga je mati rodila, tisti, ki nosi njeno kri, tisti, ki se mu je zaobljobila skratka tisti, ki se ne more primerjati s svojim očetom, ali dedkom v njuni odraščujoči dobi.   Pikica. Morda v zapisu najdeš celo odgovor zakaj so ženske tako izmučene.  Konkurenca, ki bazira skozi trgovanje na tržišču  je hujši psihični pritisk na žensko, kot delo doma ali v služi. Ob tem pač je neizpodbitno dejstvo, da je njihov moški celo super partner, če ne gre za ekstremneža.

Sicer pa nisem hotel posploševati. Nekaj pravih žensk sem imel kljub vsemu priložnost spoznati, a je obenem res, da so res še bolj redke. 

Andres
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Regina on April 06, 2008, 10:43:26 AM
Sicer pa nisem hotel posploševati.

Hvala mojemu EMŠU, da me tako posploševanje ne spravi več s tira.
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: r1ta on April 07, 2008, 07:53:50 AM
"Renata je predhodno napisala, da se ženske štimate za moške" No pardon Andres, tega pa jaz nisem napisala. Sem pa napisala tole: Kljub temu ne morem trditi, da obsojam ne moških, še manj pa žensk, ki se znajdejo v situaciji, da so starši, delavci, ženske najpogosteje tudi hišne "garačice", poleg tega pa naj bi bile še lepotice s popolno postavo, vedno urejene in sploh ponos moškega, in za tem stojim.
Ko vse tole prebiram, pa dobivam občutek, spoštovani Andres, da so tebi določene ženske res veliko hudega storile, da imaš sedaj tako negativno mišlenje o njih.
Je pa škoda, da vse (ali pa skoraj vse) mečeš v isti koš. Nismo vse enake, kot tudi moški niste vsi enaki. Nekaterim nam malo pomeni moda, lakirani nohti in še posebej nam ne padajo na pamet lepotne operacije.
Nekatere imamo zelo naporne službe, pa čeprav ne fizično naporne (ne delamo v rudnikih,...). In kljub temu, da po 10 urah pridemo domov utrujene, še doma postorimo vse, kar nam prinese dnevna potreba in ne kar smo si same izmislile. Ko smo se odločile za družino smo sprejele tudi določene obveznosti, samo (vsaj jaz) nismo vedele, da bodo te obveznosti predvsem na naših ramenih. In vse nismo slabe matere, po najboljših močeh in v prepričanju, da ravnamo prav se trudimo biti najboljše mame kolikor je mogoče. Je pa res, da se zelo pogosto naš trud slabo obrestuje. Pa ne govorim o materialnih uspehih ampak...
Presneto, tole pa zveni  užaljeno. No, pravzaprav  ??? saj je pa res. Bom kar nehala, da ne zaidem predaleč.

Pa lep dan vsem skupaj - kljub dežju   ;D

Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: r1ta on April 07, 2008, 09:11:21 AM
Hmmm, pravzaprav, nekaj pa bi vseeno še dodala  mojemu prejšnjemu zapisu. Ni mi jasno, spoštovani Andres, zakaj  mati ne bi smela 30min ali pa urico na dan (od možnih24) porabiti zase? Ali je tak grozno, če gre 1x mesečno k frizerju, s prijateljico na kavico, ali po veleblagovnici "pofirbcat"? Ja presneto, kaj ženska, ko postane mati, preneha biti individuum-ženska in nima več pravice vzeti si nekaj minut časa zase na dan in kje pa je oče, ki ima čas za pivo s kolegi, fuzbalsko tekmo (ali pa hokej, košarko,...), brskanje po netu, ali kaj drugega, da  ne more ta čas prevzeti naloge ukvarjanja z otroci?    ???
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Andres on April 08, 2008, 04:03:09 AM
Bom odgovoril takoj ko bo mogoče Renata.

Andres
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Andres on April 10, 2008, 02:47:10 AM
"Renata je predhodno napisala, da se ženske štimate za moške" No pardon Andres, tega pa jaz nisem napisala. Sem pa napisala tole: Kljub temu ne morem trditi, da obsojam ne moških, še manj pa žensk, ki se znajdejo v situaciji, da so starši, delavci, ženske najpogosteje tudi hišne "garačice", poleg tega pa naj bi bile še lepotice s popolno postavo, vedno urejene in sploh ponos moškega, in za tem stojim.
Ko vse tole prebiram, pa dobivam občutek, spoštovani Andres, da so tebi določene ženske res veliko hudega storile, da imaš sedaj tako negativno mišlenje o njih.
Je pa škoda, da vse (ali pa skoraj vse) mečeš v isti koš. Nismo vse enake, kot tudi moški niste vsi enaki. Nekaterim nam malo pomeni moda, lakirani nohti in še posebej nam ne padajo na pamet lepotne operacije.
Nekatere imamo zelo naporne službe, pa čeprav ne fizično naporne (ne delamo v rudnikih,...). In kljub temu, da po 10 urah pridemo domov utrujene, še doma postorimo vse, kar nam prinese dnevna potreba in ne kar smo si same izmislile. Ko smo se odločile za družino smo sprejele tudi določene obveznosti, samo (vsaj jaz) nismo vedele, da bodo te obveznosti predvsem na naših ramenih. In vse nismo slabe matere, po najboljših močeh in v prepričanju, da ravnamo prav se trudimo biti najboljše mame kolikor je mogoče. Je pa res, da se zelo pogosto naš trud slabo obrestuje. Pa ne govorim o materialnih uspehih ampak...
Presneto, tole pa zveni  užaljeno. No, pravzaprav  ??? saj je pa res. Bom kar nehala, da ne zaidem predaleč.

Pa lep dan vsem skupaj - kljub dežju   ;D

Nisem pozabil, da sem tule dolžan odgovor, le ostale naloge me te dni hudo omejujejo.  Glede na to kar sem zapisal niti ni težko ugotoviti, da mi imam za seboj hude izkušnje ravno z ženskami. 
Naj se berejo moji posti še tako enostranski in posploševani, le tak moj namen ni bil. Vrgel sem samo kost, nobena pa ni rekla, da bi šla v rudnik delat. Bljak. To je vendarle za moške. Škoda, ker v rudniku bi bržkone doseglo enako plačo kot moški, kar velja tudi za druga fizična dela.  Na teh delovnih mestih je namreč plača fiksna.

Če se sprehodiš po neki tebi domači veleblagovnici  boš hitro ugotovila kako malo kvadratnim metrov je namenjeno moškim in koliko v nasprotju, ženskam. To pač pomeni, da ste ženske zelo  dobre potrošnice, ostaja pa vprašanje, za koga neki.  Ravno tako ni nobena komentirala o ne nošenih cunjah. Lepotne operacije  tudi ne dela vsaka, to vemo vsi, vendar medicinska industrija se s tako kozmetiko ni obrnila k moškemu.  Logično, da ne, saj slednji si ne bo silikona metal na ksiht ali kak drug del telesa, če to res ne bo potrebno.  Opažam torej,  da je tovrstna industrija lepotno operacisjkih posegov nastala za bolnike, oziroma ljudi ki so tako ali drugače poškodovani, deformirani ipd.

Hvale vredna iznajdba, vendar tudi umetno oplojevanje je bilo realizirano za pare, ki imajo težavo pri spočetju otroka.  Danes pač je zgodba drugačna.  Lezbijke, popolnoma zdrave ženske se bodo oplojevale na ta način, sled očeta pa bo zabrisan. Vsak otrok, kot vemo ima pravico vedeti kdo je njegov oče.  Na ta način je moški ponovno postavljen na stranski tir, saj ženska ima nenazadnje prirojeno lastnost izsiljevanja in manipuliranja. 

Mislim, da bi moral tvoj zapis za koga se ženske štimate prebrati dvakrat in sem te tako po krivem obsodil. Torej se opravičujem. Nenazadnje sem v pogovoru z ženskami slišal, da se štimajo zase in za njihove desce. Nobena pač ne prizna, da se ne štima zaradi ženske, kar je pravzaprav delna resnica.  In s štimanjem za lastni prestiž ste si sposobne celo zelo strupene kemikalije metati na ksiht in kajpak na lase. 

No, ko ima taka ženska toliko opravkov sama s seboj niti ni čudno, da jo otroci niti ne zanimajo. Prepuščeni so sami sebi, na koncu če imajo smolo celo substancam, mati pa se v zrelih letih potiho sprašuje kje v vzgoji je naredila napako.  Iz lastnega ega se ne more skotaliti zato pač je vedno ne bodi ga treba ravno moški, saj le ta je spočel otroka. Kajpak v trenutku, ko si je takrat še mladenka lakirala nohte.

Andres
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Andres on April 10, 2008, 03:21:37 AM
Hmmm, pravzaprav, nekaj pa bi vseeno še dodala  mojemu prejšnjemu zapisu. Ni mi jasno, spoštovani Andres, zakaj  mati ne bi smela 30min ali pa urico na dan (od možnih24) porabiti zase? Ali je tak grozno, če gre 1x mesečno k frizerju, s prijateljico na kavico, ali po veleblagovnici "pofirbcat"? Ja presneto, kaj ženska, ko postane mati, preneha biti individuum-ženska in nima več pravice vzeti si nekaj minut časa zase na dan in kje pa je oče, ki ima čas za pivo s kolegi, fuzbalsko tekmo (ali pa hokej, košarko,...), brskanje po netu, ali kaj drugega, da  ne more ta čas prevzeti naloge ukvarjanja z otroci?    ???

Ni grozno, če gre k frizerju in če 30 minut porabi zase za neko ne bodi ga treba firbcanje bluz. Grozno je, ker ravno 30  minut na dan ne nameni svojemu otroku. Sramota.   Oče nenazadnje na fuzbal vzame tudi sina in kot tak ni materinsko orientiran, kar smo že jemali.  Velik del svoje vloge pač ženska prepušča moškemu, kar ni nič čudnega, saj ženske kot vemo so moški postale.  In navadno rojevajo precej pozno, le to pa je tudi razlog, da niso matere kot tiste ženske pred desetletji. In zakaj ne? Preprosto so se v 30. do 37. letih vkovale v neke okvirje, zato taki ženski prvi otrok zagotovo ne pomeni enako kot 20-23 letnemu dekletu. Razlike v letih spočetja otroka med eno in drugo žensko je kot vidimo od 7-17, let to pa je doba, ko ženska izgubi popolnoma evidenco nad njenim življenjem, kot tudi njenim poslanstvom.  Zablokirana je v določene okvirje, ki so navadno plod lastanja samostojnosti, brezbrižnega življenja, materialnih dobrin, predolgega šolanja in kariere.   In za tako žensko je bolje, da otroka nima, razen, če kakšnega ne posvoji, ko bo v penziji, torej mentalno spet na nivoju dekleta, ki ji je otrok dragoceno bitje, četudi spočeto po nesreči.  Po vsem tem opažam, da ženske potrebujejo zelo veliko, ali zelo malo časa da bi doumele pomen materinstva. Moški, ki se tak ne rodi, pač za tem tudi ne hrepeni, zato sta možna samo dva tipa moškega. Tisti, ki ni, in nikoli ne bo materinski, in pa tisti, ki ima rad vse, ne le svoje otroke.

Poznamo tudi zgodbe ločenih žensk, ki se z bivšimi možmi tožarijo na raznih sodiščih zaradi različnih zadev. Ne redko te ženske omejujejo stike otrok z očetom, v sodne dvorane kot prikazane stroške za otroka  nosijo Mercatorjeve račune za damske vložke. Primer je iz Domžal.  Le toliko, da bo govora o Slovenki.

Takšnih primerov podtikanj in manipuliranja z otroci je še zelo veliko in priznati si je treba, da so torej tudi ženske tiste, ki otrokom nanašajo težave in posledice. Uradno so krivi  kajpak njihovi očetje, pijanci, ki jih nikoli ni doma, ki se umaknejo v primernejši kotiček kjer podtikanj in manipuliranja ni. Tam je pivo, žoga, igrišče, karte, na žalost nič več zakajen prostor, a vendarle družba, ki mnogim moškim ne nananša bolečin v okvirih manipulicaije.  Torej dlje ko bo tak moški v omenjenih prostorih in družbi, manj je možnosti, da bo pobegnil čez most.  Obenem velja tudi, da dlje ko bo moški v omenjenih prostorih in družbi, več bo vdovcev.

Obstoja tudi zapis ženske, teorija o življenju ki se bojda začne pri ženski, v maternici in energijah, ki se tam pretakajo. Na pamet te teorijo ne poznam, a ko sem prebral je bila nekako na prvi pogled prepričljiva.  Seveda v teksu ni bilo omenjena fotosinteza, ki pravzaprav žilvjenje postavlja na noge. Torej spet ena ženska, z uveljavljanjem svojega, le to pa poznamo vsi, ki smo v partnerstvu tudi živeli. Pravzaprav bi napisal še več, vendar prvi stavek tega odstavka mi je poslala ženska, ki je nadvse cenim, zato stop.

Andres
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: r1ta on April 10, 2008, 07:46:42 AM
Kakšno pretresljivo branje je tvoj odgovor, spoštovani Andres. Iz njega se jasno vidi, da si moral biti zelo prizadet in ponižan od strani ene ali več žensk. Žal mi je zate, res, kajti opažam, da ne moreš ispremeniti svojega mnenja, pa naj ti še tako dopovedujem/mo, da ni vse tako kot vidiš ti.  Lahko bi še tedne pisala na to temo in ti dokazovala...., pa vidim da nima nobenega smisla in zato bom takoj sedaj prenehala s tem jalovim početjem. Tebi spoštovani, pa od srca želim, da bi enkrat le prišel do spoznanja, da smo vsi samo ljudje in da imamo tudi matere pravico in dolžnost biti najprej  človeško bitje, ki kot prvo ljubi in spoštuje sebe kot osebo in če ljubi sebe, šele potem lahko ljubi tudi ostale ljudi in s tem tudi svoje otroke. Moški pa popolnoma enako.
Toliko torej o tej temi. Tukaj se ne bom več oglašala. Vso srečo ti želim in veliko ljubezni do sebe in posledično tudi do vseh ostalih ljudi, tudi do žensk na splošno.
LP Renata
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Andres on April 10, 2008, 02:36:52 PM
Renata.  Praviš, da je pretresljivo branje. Življenske izkušnje nudijo pač svoje.  Predvsem je to simbolika življenja moškega. Naj so bo to tistega iz gostilne, fuzbalskega igrišča, zapečkarja, in še bi lahko našteval. 
Da pa se iz te teme umikaš me niti ne preseneča, saj nenazadnje sem navedel več in toliko dejstev, ki niso iz trte izvita, temveč iz trga partnerstev in iz trga vzgoje, ter s tem samorastništva otroka.

Andres
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: r1ta on April 12, 2008, 08:39:54 PM
Po tehtnem premisleku sem se odločila, da se še zadnjič oglasim tukaj. Tvoje pisanje, spoštovani Andres, me je pretreslo, ker sem iz njega razbrala, kako močno negativna čustva do žensk gojiš. Tvoji argumenti so samo tvoja osebna videnja in posledica tvojih osebnih doživetij. Moje mnenje je, da kljub svojim negativnim izkušnjam, nimaš pravice tako posploševati in pljuvati po vseh ženskah. Ravno tako bi jaz osebno lahko tukaj v neskončnost opisovala svoja negativna doživetja z moškimi , kajti imam jih ogromno in do onemoglosti pljuvala po vas moških. Vendar, kot zrela oseba se zavedam, da so moje izkušnje samo moje in da jih ne morem posploševati in vse vas moške metati v en koš.
Ker sem ugotovila, da nima smisla razpravljati s tabo spoštovani o tem, se umikam iz te teme. Umikam se izključno iz te teme, da ne bo pomote.
 S spoštovanjem Renata
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Andres on April 15, 2008, 04:55:06 AM
Quote
Po tehtnem premisleku sem se odločila, da se še zadnjič oglasim tukaj. Tvoje pisanje, spoštovani Andres, me je pretreslo, ker sem iz njega razbrala, kako močno negativna čustva do žensk gojiš.


Te popolnoma razumem, da se ne boš več oglašala v tej temi.  Še marsikatera se ne.    Do nekaterih žensk res gojim negativna čustva in to ni, kot ne more biti skrivnost. Gre za tiste, vrste, ki so  še najbolj podobni, kačam, zmajem in kameleonom. Sledni kajpak vedno barvo menjanjo.


Quote
Tvoji argumenti so samo tvoja osebna videnja in posledica tvojih osebnih doživetij. Moje mnenje je, da kljub svojim negativnim izkušnjam, nimaš pravice tako posploševati in pljuvati po vseh ženskah.

Seveda so moji argumenti moja videnja in posledica negatevnih izkušenj in doživetij.  Pa kaj ti misliš, da Andres plonka??  To po večini delajo ženske, saj ko si ena nov modrc kupi, druga laufa v trgovino, da ne bo zaostala za njo. 
Ni šlo za nobeno posploševanje.  Vedno znova nanizam dejstva, ki so simbolika ženske. Ene jih imajo več, druge manj, le redke pa so, ki vse te simbolike izrazijo do mere, ko ne izpadajo po nepotrebnem. Če si se tudi ti vmes v kakšnem ženskem segmentu našla Renata , je to tvoj osebni problem in ne moj.


Quote
Ravno tako bi jaz osebno lahko tukaj v neskončnost opisovala svoja negativna doživetja z moškimi , kajti imam jih ogromno in do onemoglosti pljuvala po vas moških. Vendar, kot zrela oseba se zavedam, da so moje izkušnje samo moje in da jih ne morem posploševati in vse vas moške metati v en koš.

Poznamo veliko vicev na račun blondink.  Se pa vedno znova rojevajo ne vici, temveč žalitve v verbalni in pismeni obliki na račun moških.  Ni tedna, da kaj podobnega nebi prebral. Karkoli bi pač na račun moških rekla, vedno boš zaostajala za vsemi temi žalitvami.  Evo ti ga na.
O ženski se pisati ne sme, razen lepo, pol svetovne populacije se pa lahko zapljuva do amena. Normalno. Kot rečeno, pol svetovne populacije se zapljuva, ostaja še vedno druga polovica, ki se deli na 15% žensk in 35% descev z joški.


Quote
Ker sem ugotovila, da nima smisla razpravljati s tabo spoštovani o tem, se umikam iz te teme. Umikam se izključno iz te teme, da ne bo pomote.
 S spoštovanjem Renata

Verjetno si prav ugotovila, saj nenazadnje se ti je isti pomen zapisal na začetku in koncu posta. Obakrat, kot tudi v ostalih postih me nazivaš s spoštovanim.  Tega sem bil deležen že prej, izključno na enem spletnem mestu kjer rastejo negativci. Upam, da nisi tudi ti z njimi zobala.

Andres
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Jane on April 15, 2008, 08:15:40 AM
Sicer pa nisem hotel posploševati.

Hvala mojemu EMŠU, da me tako posploševanje ne spravi več s tira.

Pri mojem EMŠU manjka še par številk, sčasoma pravim jaz  ;D
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Villma on April 22, 2008, 01:07:59 PM
Pozdravček

Pri vlogi staršerstva, naj bi bila udeležena oba mama in oče. V bistvu oba se trudita, da opravita svojo nalogo tako kot najbolje znata.Kakorkoli - ne bom sodila, katera je boljša mama, ali boljši oče. Vsak ima svoje izkušnje. Mnenja sem, da takrat ko gresta dva narazen, se lahko kregata na fini način ali pa je to še bolj podmukli način. V glavnem izkaže se, da nenadoma svojega partnerja ne poznaš. Moj bivši je reku, ( k sreči smo šli narazen na sporazumni način ) pred psihologinjo za družinske zadeve "Naj se mi skinejo iz kurca banda, zajedalska!" Pa smo tudi vsi preživeli. Ne terjam ga za preživnino, ga pustim na miru. Sem zaposlena, delam in tudi zaslužim. Za 100 € ne bom ne bolj bogata, pa revna tudi ne. Bolj me skrbi odnos, ker postavlja pogoje za hčero, ker pravi, da če pride k njemu, da mu mora pospravljat, drugače nima vstopa k njemu.

Vsak ki se odloča za družino, ima najboljše namene. Vendar dositkrat prihaja do tega, da ni to to, kar smo iskali. Premalo smo potrepežljivi in kot izgovor je vedno "opravičen" da so naše napake neodpustljive. V 90% pa je to, da se ne znamo pogovarjati in sklepat kompromise.

Če se katera  ženska znajde, pokasiraj od države, karr se da, jaz temu pravim da je dosti bolj iznajdljiva. Moja brata imata vsak po 4 otroke. Obe ženi sta nezaposlene, oz una ta druga se trudi, da uspeva z denarjem, pa tudi z vzgojo, bolj uspešno kot prva. Ampak kaj češ - nismo vsi enaki. V končni fazi naši otroci pokasirajo tudi naše poglede in vzorce. Kakšni bodo kot starši sami, pa lahko vedno šele takrat ko dejansko postanejo starši.

Zelo veliko primerov vsak po svoje pozna. Ali so ženske nesposobne kot matere, bi se dalo pisati. Že to da dovoli da se moški telesno, psihično in še kako drugače spravlja nanjo je odraz njene nesposobnosti , da bi odšla od njega . Vsega je.... velik je skritega za 4 stenami.

Od ženske se pričakuje, da bo ženska - topla in skrbna , od moškega da bo zaščitniški in skrben. V resnici pa je danes tako... da mora vsak poskrbeti zase!

Lep pozdrav

Vilma
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Andres on April 11, 2009, 03:17:49 PM
Še nova cvetka, ki se dogaja ne daleč od mene.   Ženski so bili odvzeti otroci in dodeljeni očetu, saj ona se je bojda nekaj drogirala, ali vsaj s tableti zadevala. Skratka, govorimo o nesposobni materi. 
Po enem letu od  je s tabletomanijo prenehala otroka niti nočeta preveč k njej, zato si je omislila ponovno zanositev.  "Po nesreči je bilo."  Kajpak ženska na ta način, v tem primeru, lahko pridobi tudi tri otroke, kar je še ena od vaginalnih manipulacij.  Tisti ta novi s katerim je zanosila otroka noče imeti, torej skladja, sporazuma, harmonije nikoli ni niti bilo in je slednje le na jeziku dokler ženski tako paše.

Andres
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Andres on April 04, 2011, 04:36:32 AM
Tale tema dolgo ni bila odprta in jo tako glede na zadnje informacije odpiram na novo. Ne velja sicer za del Evrope in ostalih držav, kot tudi ne za Slovenijo, velja pa za celo Skandinavijo in morebiti tudi za Britanijo.
Preprosto je na Islandiji nastala panika, ko se je ena ženska javno zagovorila in povedala, da se je pustila oplojevati zaradi preživetja.  No, s tem je priznala, da so ženske privilegirane, samski moški, tisti ki plačujejo še preživnino, pa spadajo v najbolj reven del prebivalstva. Sicer je bilo to že dolgo javno znano, vendar do sedaj ženske niso upale govoriti o tem, le slišalo se je od nekaterih, da so imeli najbolj lagodno življenje dokler otroci niso bilo stari  18 let.   Torej? Ženske se mnogokrat nabodejo zaradi dohodkov. Tu se kajpak konča civilzacija, saj govorim o manipulaciji nad moškimi. In ni bila le ena, ki mi je rekla, da je ona tako dobro zaščitena in jaz nič ne rabim gor olagume metat.  Haha. Če bi jih poslušal, bi imel mogoče danes še kakšne otroka več, tako pa ni izključeno, da kakšna lezbijka fura v vozičku detece svoje, saj nekoč je moja sperma v bolnici ostala, niso pa jo zlili pred menoj.

Andres
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: taja6 on June 17, 2011, 10:07:27 AM

Slovenska mama, Miha MAZZINI
sreda 15.06.2011
Prispevek, v katerem se avtor obrne k prenašalkam slovenstva.

Slovenska mama

Sobotno jutro sem čakal v vrsti za kruh, ko je stara gospa pred menoj prosila prodajalko, naj ji položi štruco v nakupovalni voziček, saj sama ne more dvigniti roke, "ker je včeraj sinu zlikala 25 majic"! Srečal sem jo spet pri izhodu. Blagajničarka ji je zlagala nakupljeno v voziček, gospa je še kar kazala otrplo roko in dodala: "Mudi se mi, veste, sin gre z družino na izlet in jim moram pripraviti sendviče."

Spomnil sem se velike knjigarne ob obali v ameriški zvezni državi Oregon, enkrat lani, ko je starejša gospa odprla vrata tudi zunaj delovnega časa, češ, saj nima početi kaj drugega. Med klepetom je povedala, kako zadovoljna je – prejšnji dan so jo otroci povabili na kosilo. Nekaj let se niso videli, pri osemnajstih so šli od doma kot zoprni pubertetniki, zdaj pa so sedeli za isto mizo, se odraslo pogovarjali in "nisem mogla odtrgati pogleda od njih – kakšni čudoviti ljudje so postali! Nazadnje, ko sem jih videla, smo se samo prepirali, zdaj pa so bili samostojni odrasli ljudje, vsak s svojim poklicem in službo, družinami, kakšno zadovoljstvo". Dogovorili so se za skupne počitnice naslednje leto, v deželi, ki je niso nikoli videli, ona pa jo je zapustila kot otrok.

Skrbna slovenska mati v primerjavi z ameriško, ki se ukvarja s svojim življenjem in poslom, tridesetletni otroci pa kar sami blodijo po svetu.

Prvo gospo imenujmo slovenska mama, drugo pa ameriška. Prva se nesebično razdaja, lika, gara, vstaja prej, da so sendviči narejeni, ko se otroci in vnuki zbudijo, roka se ji suši od truda – 25 majic! Druga je lastnica knjigarne, povsem prevelike za tisti kraj, a z izjemnim izborom knjig, in jasno je, da svoje delo opravlja z veseljem.

Kako je to strašljivo, mar ne? Skrbna slovenska mati v primerjavi z ameriško, ki se ukvarja s svojim življenjem in poslom, tridesetletni otroci pa kar sami blodijo po svetu.

Tako zanemarjanje otrok nas Slovence boli! Je čas, da pokličemo socialno službo ali pa smo trčili ob pomemben element slovenstva? Verjetno celo najpomembnejši.

Za ščepec biologije

Za trenutek odložimo romantiko in si nadenimo industrijska očala: mama je vodilni element procesa, ki na koncu naredi izdelek.

Takoj boste pomislili na očete in prav imate. Tole pisanje je dolgo nosilo delovni naslov Slovenski starši, a sem si nazadnje premislil. Tradicionalno slovenstvo je patriarhalna družba, v kateri pa moški funkcijsko niso več od trotov za razplod. V vzgoji in življenju so odsotni. Poglejte le slovensko literaturo in film – očetov nikjer, kot romantična želja se pojavljajo šele zadnja leta. Zakaj je tako, bo kmalu postalo jasno.

Osnovno programiranje naših možganov se izvede do petega leta starosti. Način, na katerega otrok vsrka svoje okolje, je fascinanten. Posebne nevrone imamo, ki se imenujejo zrcalni nevroni, in si jih – s poenostavitvijo – predstavljajte kot izjemen pripomoček za posnemanje. "Kopiraj! Kopiraj! Kopiraj!" se polnijo otroški možgani. Posnemanje ni učenje, je več od tega – je vživljanje v drugega, kjer se vzor in posnemovalec za trenutek združita v eno.

Ženske so dragocene, saj jim dozori eno samo jajčece v luninem mesecu; spermijev je pa povsod dovolj in nobene škode ni, če jih kakšna milijarda pogine, z lastnikom vred.

Ker posnemanje poteka v ranih letih, se ne more ukvarjati z jezikom, marveč s telesom in njegovo govorico. Kako naivno bebavi so starši, ki otroku s cigareto v roki pridigajo o škodljivosti kajenja ali pa ga silijo nositi čelado na kolesu. Če si jo bodo pred vožnjo nataknili sami, otroku še reči ne bo treba, saj je njegov posnemovalni način vključen.

Otrok torej največ posnema tistega, ob katerem preživi največ časa. Pri čemer pa se fantki razlikujejo od punčk. V nekem poskusu so matere z enoletnimi otroki dali v sobo, prej pa so materam povedali, da je na mizi vaza, ki se je otrok ne sme nikakor dotakniti – pri čemer mati za prepoved ne sme uporabljati besed. Dogajanje so snemali s hitrimi kamerami in pozneje analizirali vse drobne gibe in poglede. Punčke od desetkrat do dvajsetkrat pogosteje vzpostavljajo očesni stik z materami in tako so takoj začutile materino željo in se jih večina vaze ni dotaknila. Fantje so najprej stekli k prepovedanemu predmetu.

To je spet posledica biologije. Ženske so dragocene, saj jim dozori eno samo jajčece v luninem mesecu; spermijev je pa povsod dovolj in nobene škode ni, če jih kakšna milijarda pogine, z lastnikom vred. Moški smo slabše programabilni, ker s tem družba doseže novosti; ženske bolj, saj s tem doseže stabilnost.

Izdelki mater

Poglejmo zdaj izdelke ameriške in slovenske matere. Otroci prve so samostojni odrasli ljudje z lastnimi življenji, zato ima tudi mama svoje življenje. Ko se njihove poti srečajo, za mizo sedejo odrasli in uživajo drug ob drugem.

Sin slovenske matere iz uvoda ni sposoben sam zlikati 25 majic. Možno je, da so se nabirale zelo dolgo, a skrbna slovenska mama tega ne bi gledala. Meni se gajbica majic nabere po intenzivnem športnem tednu, ko jih neprestano preoblačim. Možno je torej, da je sin celo športnik, torej fizično nedvomno zdrav in sposoben človek. Še več, našel si je partnerico, zaplodil otroke – družino ima, ki pa ni sposobna poskrbeti zase. Res bodo šli na izlet, a pomrli bi od lakote in žeje, če jih mama ne bi poprej oskrbela.

Naša osnovna programiranja se spreminjajo zelo počasi.

Izdelek slovenske matere torej ne more preživeti sam, s svojimi močmi. Za delovanje potrebuje mamo, torej je še otrok, pa čeprav je dopolnil štirideseto ali več. Gre torej za izdelek z okvaro, nepopoln proizvod, falirano eksistenco, skratka kilavo dete.

Naloga slovenske matere

Bralcu lahko pred očmi vstane podoba nekakšne zlobne čarovnice, ki namenoma uničuje otroke. Kar seveda ni res.

Večina mam poskuša vzgojiti otroka, ki bo v danem svetu najbolje možno uspeval. Želi ga sprogramirati za največjo možnost preživetja.

Očitno ameriške matere želijo samostojne otroke, medtem ko slovenske kilave. V čem je ta družbena razlika?

Naša osnovna programiranja se spreminjajo zelo počasi. Osnove tega, kar imamo zdaj, smo postavili nekaj stoletij prej. Ameriška mama je takrat vedela, da bo moral sin na konja in osvajati nove teritorije, slovenska, da bo ostal doma. Danes ameriška mati ve, da bo moral otrok tekmovati v krutem svetu kapitalizma in se zanašati sam nase, slovenska pa, da bo najprej dolgo študiral, potem bo nezaposlen, nato upokojenec, skratka, država bo že poskrbela zanj.

Kadarkoli Drejc krene proti sovražniku, ženski ali celo delu, že mama odkima in sinko le skloni glavo in malce momlja.

Kakšno mora biti okolje, da je najvarneje sprogramirati kilavega potomca? Tuja oblast! Če ste narod, ki ima največjo možnost preživetja takrat, kadar ne misli s svojo glavo, kadar mora čakati odločitve šefov, ko je ubogljivost prednost, potem je slovenska vzgoja idealna! Angleže so s svojimi internati vzgajali za šefe, Američane za podjetnike, Slovence za pokorne delavce in uradnike.

Slovenska mati lomi sina zato, da ga gospodarju ni treba. Enkrat si spet oglejte prvi slovenski film Na svoji zemlji, ki je hotel biti junaški ep in ga tako tudi sprejemamo. Glavni junak Drejc pol filma ne stori prav ničesar! Točno ve, da bi se moral boriti z okupatorjem, da bi moral osvojiti Tildico in iti v gozd, pa nič.

Mama mu ne pusti. Kadarkoli Drejc krene proti sovražniku, ženski ali celo delu, že mama odkima in sinko le skloni glavo in malce momlja. Ko mame končno ni v kadru, v nekaj sekundah pobije pet domobrancev, zagrabi žensko in steče z njo v gozd. Očitno je imela gospa mama prav, da ga je tako pazila! Če ne bi bilo njenega budnega očesa, bi partizan Drejc razbijal po vratih Hitlerjevega bunkerja že jeseni 1941.

Če bi slovenski sin šel od doma pri osemnajstih, bi pri dvajsetih že ugovarjal šefu, pri dvaindvajsetih bi imel svoje podjetje in prej ali slej bi se stepel z okupatorjem. Tako bi podložniški narod izgubil najboljše sinove, zato je bolje, da jih zatre kar sam.

Ko začne materi zdravje pešati ali si zaželi programiranje vnukov, išče sinu nevesto – mamo ver. 2.0, torej sebi podobno osebo.

Slovenski moški mora ostati doma, da je venomer na voljo materi za doprogramiranje. Da troši svojo energijo za vojne s starši namesto za lastno življenje in kariero.

Povezava mama-hči je biološko najmočnejša preslikava. Hčer je laže naprogramirati, in ko je spolno zrela, gre lahko mirno v svet, veliko možnosti je, da bo kopija svoje matere. Fantje pa smo pri kopiranju slabši in zato delo slovenske matere ni nikoli končano. Najprej izvaja osnovno programiranje tja do sinovega 35. leta, ko gredo po slovenskih statistikah otroci od doma. "Od doma" seveda pomeni v višje nadstropje ali sosednjo stavbo, da mati lahko še vedno hodi prat in likat in servisirat sina, torej ga dodatno programirat. Ko začne materi zdravje pešati ali si zaželi programiranje vnukov, išče sinu nevesto – mamo ver. 2.0, torej sebi podobno osebo. Če jo najde, ne more biti povsem zadovoljna, saj se zaveda lastne edinstvenosti, sledili bodo prepiri; če jo ne, pa ženska takega sina ne bo prenašala in se bo lahko ločeni sin vrnil v mamino varstvo. Ko bo mama v domu ali v grobu, bo sin sam krenil v romantična osvajanja. Prepoznate ga po tem, da od intelektualnih sposobnosti ženske najbolj ceni likanje in kuhanje, od videza kimanje, od spolnih tehnik pa podajanje piva iz hladilnika. Pa seveda stanovanjsko neodvisnost, saj se bo takoj preselil k novi mami. Staro stanovanje ali hišo bo oddajal za osvežitev proračuna. Ko boste prišli na ogled in ga prosili, če lahko pomeče iz stanovanja vse tisto prastaro pohištvo, gobeline in ostalo šaro, bo zgrožen odskočil, kot bi v vas ugledal hudiča: "Ampak saj to je mamino!" Skratka, nič ne bo oddal, tako bo mama #2 vzdrževala še njegovo lastnino.

Zadeva je postala problematična v trenutku osamosvojitve Slovenije – ko naj bi nenadoma kilavi posamezniki začeli upravljati ne samo s svojimi življenji, marveč kar z vso državo.

Človek, ki v sebi ni samostojen, ne more v drugem ugledati samostojnega človeka in se pomeniti z njim. Ostaja otrok, zato obračunava in ravna po otročje. In če kritična masa ljudstva ni iz samostojnih oseb, potem ne moremo imeti uspešne samostojne države.

Razvajanje ni drugega kot preobleka za standardno slovensko vzgojo: če je bil prej otrok nesposoben in je zato mama likala, prala in delala namesto njega, je pri razvajanju otrok predober, da bi se s tem sploh ukvarjal, in spet starši vse naredijo zanj.

Slovenci smo vzgojeni za to, da se naslanjamo na vsako oporo, ki pride mimo, od mam do ideologij, in nas je strahotno strah razmišljanja z lastno glavo.

Pojdite enkrat stat v knjižnico in poslušajte neprestane litanije: dajte mi nekaj, prosim, da mi ne bo treba misliti. Knjižničarke bi morale v svoji delovni opremi nositi colt 45, da bi tovrstnim strankam takoj izpolnile željo in jim v glave poslale nekaj, po čemer res ni več mogoče misliti.
Razvajenci

Porečete: "Ho, ho, ho, Mazzini! Zaostajaš! Prišlo je do mutacij, otroci so povsem drugačni, indigo ali kaj podobnega so, pri nas jim pustimo vse, nič jih ne programiramo!" Najprej, tudi neprogramiranje je prav tako programiranje, kot je neodločanje odločanje. Res pa je, da se je z zmanjšanjem števila otrok v zahodni civilizaciji in naraščanjem kupne moči pozornost preusmerila na najidealnejšega potrošnika – otroka. Izumili so otroštvo (ja, staro je šele nekaj stoletij) in razvajanje (torej neomejeno privoljenje za šoping), ki je prišlo tudi v naše kraje in se silovito prijelo.

Razvajanje ni drugega kot preobleka za standardno slovensko vzgojo: če je bil prej otrok nesposoben in je zato mama likala, prala in delala namesto njega, je pri razvajanju otrok predober, da bi se s tem sploh ukvarjal, in spet starši vse naredijo zanj. Kje je potem razlika? Svoj značaj izoblikujemo prek stvari, ki smo jih opravili, in neuspehov, ob katerih se učimo. Kadar nam je bilo vse prihranjeno, zaradi vsiljene nesposobnosti ali razvajenosti, se nismo postavili na lastne noge in ostajamo kilavo dete.

Samostojna Slovenija je zaradi brezperspektivnosti mladih in predobrega standarda starih postala zlata dežela za posesivne matere, ki so poleg psihološke in čustvene dobile v svoje roke tudi ekonomsko moč.

Če standardna slovenska mama otroku z vsakim dejanjem govori, da je nesposoben, nova mati razvajencu trdi isto. Kar otrok začuti in si izoblikuje novi, narcisistični jaz, v katerem kot godba na pihala napihuje stvari, za katere ni niti najmanj zaslužen – od očetovega avtomobila do diplome, ki mu jo je kupila mama. Ostaja pa prav tako nesamostojen in kilav, iščoč oporo, ker je breme sam sebi.

Samostojna Slovenija je zaradi brezperspektivnosti mladih in predobrega standarda starih postala zlata dežela za posesivne matere, ki so poleg psihološke in čustvene dobile v svoje roke tudi ekonomsko moč. Otrokom je pri nas jasno, da standarda staršev ne bodo nikoli dosegli, zato gredo vdano po liniji najmanjšega odpora in se sploh ne vzpostavijo kot samostojni ljudje. Kot je zapisal eden od kritikov mojega pisanja: naj grem stanovat pod most, če mama nima denarja, da bi mi kupila hišo?
Dežela trpljenja

Dohitimo tisto gospo, ki z otrdelo roko zaradi likanja hiti domov, in jo zasledujemo. Vidimo jo, kako je srečala tri prijateljice in povedala je vse o roki in majicah, zgodnjem vstajanju in sendvičih. Tudi kolegicam so se odprla srca, trpljenje prekipeva.

Najprej naj za slovenske pojme uvedem revolucionarno novost: trpljenje lahko razdelimo na dve vrsti:
1. potrebno,
2. nepotrebno.
Večina slovenskega trpljenja je druge vrste. Gospe ne bi bilo treba likati in ne vstajati. Tudi njenim kolegicam ne.

"Prasica lena egoistična, tvoj štiridesetletni sin se mora pa kar sam znajti!"

A kako bi potem začenjale pogovor? Nekoč sem bil na predavanju profesorja psihologije, ki je svoje študente za ves dan poslal prisluškovat na avtobuse mestnega prometa in beležit način, kako Slovenci vzpostavljamo komunikacijo: v 90 odstotkih s tarnanjem.

Zamislimo si, da bi se naša gospa pohvalila s tem, da je sin celosten, samostojen. Ne likam, ne perem, le igram se z vnuki, kadar to želim, in odlično se počutim! Kako bi se kolegice spogledale, veke bi se jim stisnile in jasna misel bi jim šinila iz oči: "Prasica lena egoistična, tvoj štiridesetletni sin se mora pa kar sam znajti!"

Zakaj moramo Slovenci toliko trpeti, sem že pisal – če ste pod tujo oblastjo, morate tarnati, drugače bo gospodar mislil, da vam je lepo in vam naložil še več dela. Glasneje tarnate, manj boste delali.
Skodelica kave

Večino slovenskih arhetipov je ustoličil Ivan Cankar in njegov lik matere še vedno velja za ideal. To tiho trpljenje, ki pa ne joče v svoji sobi, marveč se namesti pred Ivanova vrata, da je sin ne bi slučajno spregledal, je vatel, s katerim merimo vse po vrsti.

Draga bralka, ste lahko v Sloveniji ženska polnoletnega otroka in ne trpite po nepotrebnem?

Se lahko uvrstite v onih 10 odstotkov nejamračev in v očeh okolice ostanete dobra mati?

In še osebneje: četudi zdržite in vzgojite otroke v samostojne ljudi, mar vam okolica ne nabija neprestanega občutka krivde, da bi zanje lahko storili še več, še več, vključno s kuhanjem kave?

Saj vas spominjajo in dražijo na sto načinov, ki jih vaša zavest spregleda, vtisnejo pa se v nezavedno. Recimo vrečka s sladkorjem, ki jo dobite ob kavi v čisto navadnem kafiču:

Slovenski janzenizem, ta najbolj črna veja krščanstva, je pri nas čil in zdrav, kot bi se komaj rodil, ne pa dopolnil nekaj stoletij. Kot je zapisal Pavle Zidar: "Smo pač sinovi Cankarjeve O mati! Janzenizem je pri nas edini sistem, ki je uspel in se presegel in ki je danes prešel v institucijo. Veste, sistem zmeraj zmaga, ne človek."

Samostojna država ni prinesla nikakršne spremembe. Potrebovali bomo samozavedanje ali pa še nekaj stoletij nepotrebnega truda. Za prvo slabo kaže, bi rekel. Sploh če pomislim na slovensko šolstvo in kulturo, gnezdi vzreje novih in novih Ivanovih mater.

Šolstvo je itak največji temelj države in družbe, torej mora biti najbolj odporno za novosti. Miselnost jedra naših šolnikov je nekakšna mešanica sredine 19. stoletja in najslabše možne sodobne maske – pocukranega ameriškega new aga, kar naredi mešanico, ki še za bruhanje ni dobra. Popolna feminizacija poklica stanje le še dodatno slabša, saj smo ljudje narejeni za tekmovanje v skupinah – če boste imeli v zbornici trideset Cankarjevih mam, se bo takoj začela tekma za najbolj Ivanovo med njimi.

"Tudi jaz sem prav tako trpela, ko sem likala sinovih 25 majic!"

Hvaljena sodobna slovenska literatura ni sodobna nam, marveč Cankarju, in se z njim kosa v cukranju bralk. Pisal sem o slovenskih literarnih junakih in ciljno občinstvo teh pasivnih, nikoli nič krivih, a hudo trpečih junakinj so ravno sodobne Francke, ki tečejo za vozom ter solzne odložijo knjigo in pomislijo: "Tudi jaz sem prav tako trpela, ko sem likala sinovih 25 majic!"

Srečal sem nekaj oseb, večinoma gospa, ki odločajo na literarni sceni, in bil šokiran nad njihovo globoko janzenistično miselnostjo. Če se lahko s čim pohvalim glede literature, ki jo pišem, je odpor, s katerim jih navdaja. Tako kot pač nekrofilskega človeka prestraši stik z nedogmatičnostjo in življenjem.
Prostor v sebi

Naredimo miselni poskus in slovenski materi iz uvoda podtaknimo odraslega otroka, ki je samostojna oseba. Šla bo domov, zase hitro zlikala in si naredila zajtrk. Kaj pa potem? Ameriška mama ima svoje delo, svoje veselje – prava slovenska pa izgoreva za drugega in mu to neprestano tudi očita. Zdaj pa je tisti drugi samostojen!

Slovenska mati bo ostala sama s sabo, kar je njena največja groza. Nenadoma ni več drugega, s katerim se mora ukvarjati. Zazre se vase in tam, kjer bi morala videti lastno življenje, ni ničesar. Praznina, horror vacui, bivanje, ki je steklo v uravnavanje drugih, v teženje okolici, je ni zgradilo, marveč izvotlilo. Pognala se bo ven, panično, urejat tuja življenja, ne z zgledom, ker ga ne premore, marveč s sitnarjenjem, moraliziranjem in najedanjem, ker takemu človeku vzvišene besede lepo donijo v lastni praznoti.

Miha MAZZINI

VIR: http://www.siol.net/slovenija/rubrikon/mnenja/2011/06/mazzini_slovenska_mama.aspx
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Jane on June 17, 2011, 10:38:48 AM
Odličen članek in resničen.
 
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Jernej on June 17, 2011, 10:55:32 AM
Mazzinijevi članki na SiOLu so vsi zadetek v črno :)
Title: Re: V branje tistimi ?enskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Maja on June 17, 2011, 03:16:44 PM
Na podlagi vsebine clanka - nad kom se je bolje zamislit? Nad mamo ali nad 35-letnikom, ki je se vedno na domacem sesku?
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Andres on June 17, 2011, 06:16:55 PM
Na podlagi vsebine clanka - nad kom se je bolje zamislit? Nad mamo ali nad 35-letnikom, ki je se vedno na domacem sesku?

Nad mamo in sistemom.  Hčerka se kajpak priženi in tako je z njo manj problema. Sin ne vedno, paše pa mu mamino peglanje srajc.  Seveda pa je sistem predvsem od Jazbinška dalje tak, da stanovanj ni in mladi pari  včasih niti ne morejo od doma.  Če se jim recimo da 100% posojilo za nepremičnino potem s povišano inflacijo naskra država in pa predvsem ravno posojilojemalec.

V mojem okolje je zgodnja osamosvojitev ravno tako normalna, vendar pa je hudo opazen tudi slab čut do staršev, ko so oni stari, ali prej, ko so še zdravi.   

Andres


Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Maja on June 17, 2011, 07:16:09 PM
Hčerka se priženi ... Ampak kako težko je v teh časih najti takega, s katerim se sploh splača ženit. Saj noben moški nič več ne zna! Ne fizično delat ne psihološko ni odraščen, da bi se spopadal z življenjem.  ::)
Pa glede fizičnega dela niso oproščeni tisti, ki dvakrat na leto opravijo opravila, ki se jim jih s prstom pokaže.  ;D Ker ga sami ne vidijo in ne premorejo nobene samoiniciative.

Glede selitev in novih služb je res problem, ampak naši fantje večinoma raje visijo doma, kot je bilo govora in v petkih in sobotah hodijo žurat ali pa visijo doma na kavču in buljijo v ekrane. Tudi tisti, ki npr. imajo svoje dohodke. So raje v "Hotelu Mama". Je pač bolj udobno. Očitno smo (večinoma, da ne bo zamer) ležeren in nepodjeten narod.

Pri vas ni tako, praviš ... Torej je to mogoče res narodni problem? Že če gledamo južnjake pri nas, oni se veliko bolj potrudijo in znajdejo za preživetje (pa spet ne bomo posploševali, tudi kakšen naš se  ;D).



Aja, za tiste, ki mogoče spadajo med opisane, pa nočejo spregledat tega: Ja, pri nas je ubogi moški res žrtev sistema.  ;D
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Fresita on July 10, 2011, 07:37:45 PM
Ta tema je pa res zabavna  ;D Že naslov, če smo si pošteni, v branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere - vemo, da tiste ženske, ki naj bi bile nesposobne biti matere, zagotovo ne bodo prijadrale do te teme, da bi jo malo prečitale  ;D Že v štartu mi ni bilo jasno, zakaj poudarek na materah? Tudi očetje imajo svojo vlogo  ;D No, ma dobro... Ne bi posploševala, smo različni, eni veliki, eni mali, eni veseli, eni črni, beli... vsak se trudi po svojih močeh, enim uspeva bolj, drugim manj, vsak ima svoj križ, mi pa tukaj nismo zato, da bi obsojali. Kdo pa je popolen?!  :)
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Andres on September 06, 2011, 02:29:27 AM
Hčerka se priženi ... Ampak kako težko je v teh časih najti takega, s katerim se sploh splača ženit. Saj noben moški nič več ne zna! Ne fizično delat ne psihološko ni odraščen, da bi se spopadal z življenjem.  ::)
Pa glede fizičnega dela niso oproščeni tisti, ki dvakrat na leto opravijo opravila, ki se jim jih s prstom pokaže.  ;D Ker ga sami ne vidijo in ne premorejo nobene samoiniciative.

Glede selitev in novih služb je res problem, ampak naši fantje večinoma raje visijo doma, kot je bilo govora in v petkih in sobotah hodijo žurat ali pa visijo doma na kavču in buljijo v ekrane. Tudi tisti, ki npr. imajo svoje dohodke. So raje v "Hotelu Mama". Je pač bolj udobno. Očitno smo (večinoma, da ne bo zamer) ležeren in nepodjeten narod.

Pri vas ni tako, praviš ... Torej je to mogoče res narodni problem? Že če gledamo južnjake pri nas, oni se veliko bolj potrudijo in znajdejo za preživetje (pa spet ne bomo posploševali, tudi kakšen naš se  ;D).



Aja, za tiste, ki mogoče spadajo med opisane, pa nočejo spregledat tega: Ja, pri nas je ubogi moški res žrtev sistema.  ;D

Normalno, da noben moški ne zna delat z rokami, torej neke deske zabijat, in parket polagat.  Razlog je kajpak slabša rojevnost žensk, kar je bilo omogočeno včasih, ko so bili ljudje po večini še na vasi doma. No, tudi v mestnem krogu so si kasneje z rokami znali pomagati, vendar le dve generaciji, nakar je vse to pošlo.  Kaj bi torej ženske rade?   Desca, ki bo mlatil s kladivom in kot cucek doma prešteval katera ploščica bo naslednja počila?
 Današnja ženska niti skuhat pogosto ne zna, torej smo na istem. Kmetica je bila zakon, zatorej dobra ženska je tista, ki je nekje v sebi obdržala kmečke vrednote.   Po tvoje pa je dober desc tisti, ki je podobne, torej kmečke vrednote rokodelstva obdržal enako kot takšna ženska.  Glede na to si niti nisva različnega mnenja, čeravno tema ni bila odprta v ta namen kamor je prišla do tu.   Gre o ženskah, ki bi bile rade ženske, to ne morejo biti, saj izbrisane so jim značilne lastnosti za njo, nesposobne pa so biti matere, saj niti ve ne kje ima otroke.  Istočasno mislijo, da jih bo vedno znova rešil mobitel, ko se dete javi, če se sploh.  Ne gre pa pozabiti, da so še njihove mame kričale iz oken po svojih otrocih ter ji na ta način sporočale, da je kosilo na mizi.  No, te iste mame, danes babice so neprimerno manj časa zabile za nohte in ostalo izgubo na telesu, več pa so bile z otroci.

Andres
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Jane on September 29, 2012, 07:45:49 PM
Obujam tole temo. Danes smo imeli zabavo za rojstni dan za tamalega in sem imela priliko opazovati določene mame. Ni mi jasno, kljub temu da imam  :Sa v peti in so mi otroci velika odgovornost, kako lahko otroka tako privežeš nase, da noče niti dva koraka stran od tebe nardit.
Mislim 4 leta stari otroci so že ful samostojni, da pa otrok doživi histeričen napad in mama ne more ne na wc, ne pustiti ga samega na vodeni zabavi ( starši smo bili čez hodnik na kavi) je pa tudi malo pretirano.  Tega istega otroka vidim tudi kako vsako jutro trmari pred vrtcem in noče notri, mama pa ga prosi pa daj prosim a bi šel no. In potem ga pride čez eno uro iskat nekdo, ker njemu pa ni treba hodit če noče.

Razumem, če ima otrok stisko ob menjavi vrtca ali kakemu travmatičnemu dogodku. Če ga pa ne spustiš od sebe, ker ti je tko fino, da je navezan nate, pa tud ne zastopim.
In potem jaz izpadem čudna, ko sem rekla, da če bi se moj zjutraj tako drl, da ga samo odvlečem do vrtca in tam pustim  :-X
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Tea on September 29, 2012, 08:04:20 PM
Obujam tole temo. Danes smo imeli zabavo za rojstni dan za tamalega in sem imela priliko opazovati določene mame. Ni mi jasno, kljub temu da imam  :Sa v peti in so mi otroci velika odgovornost, kako lahko otroka tako privežeš nase, da noče niti dva koraka stran od tebe nardit.
Mislim 4 leta stari otroci so že ful samostojni, da pa otrok doživi histeričen napad in mama ne more ne na wc, ne pustiti ga samega na vodeni zabavi ( starši smo bili čez hodnik na kavi) je pa tudi malo pretirano.  Tega istega otroka vidim tudi kako vsako jutro trmari pred vrtcem in noče notri, mama pa ga prosi pa daj prosim a bi šel no. In potem ga pride čez eno uro iskat nekdo, ker njemu pa ni treba hodit če noče.

Razumem, če ima otrok stisko ob menjavi vrtca ali kakemu travmatičnemu dogodku. Če ga pa ne spustiš od sebe, ker ti je tko fino, da je navezan nate, pa tud ne zastopim.
In potem jaz izpadem čudna, ko sem rekla, da če bi se moj zjutraj tako drl, da ga samo odvlečem do vrtca in tam pustim  :-X

hehe čudna  ;)
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Jane on September 29, 2012, 08:06:41 PM
 ;D ja kar smej se. Sej vem, da sem  ;D Ma glej no, če mi ta ista mama reče kak teden nazaj, da nisem normalna, ker moj otrok pomiva z mano posodo. Da otroci pri tej starosti ne bi smeli nič delati, pol je vse jasno a ne  ::)
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Tea on September 29, 2012, 08:10:56 PM
;D ja kar smej se. Sej vem, da sem  ;D Ma glej no, če mi ta ista mama reče kak teden nazaj, da nisem normalna, ker moj otrok pomiva z mano posodo. Da otroci pri tej starosti ne bi smeli nič delati, pol je vse jasno a ne  ::)

Ja saj. Vem kako je. Ustvarjanje čustvenih in še kako drugačnih invalidov, ki potem ob vsaki sapici kasneje v življenju zastokajo
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Maja on September 29, 2012, 08:14:28 PM
Koliko napak je tu ... OK, nimam otrok, se pa znam vživet.
Ta ženska po mojem mnenju potrebuje hudo navezanost nekoga nase. Da se počuti pomembno, zaželjeno, nepogrešljivo, karkoli že. Ali ji moški tega ni dal, ni sposoben dati, ne zna dati, noče dati. Ali pa sama kot ženska ni dovolj zrela za to.
Ima partnerja? Mogoče ji bo kmalu ušel, ker najbrž vso pozornost in čas namenja otroku.

Pa še vzgoja ... Tole zna bit katastrofa, ko bo mali malo zrasel. Bo dosegel vse, kar mu bo padlo na pamet.

Ko sem že pri tem, sem se spomnila na sledeče ...
Oh, jaz sem se tudi drla za v vrtec. Smo zadnjič govorili o tem doma ... So vedno mislili, da sem razvajena ... Ampak meni so se vzgojiteljice že takrat zdele tako bedne ...  :-\ Pa tisti režim v vrtcu ... Vsi to, vsi ono, vsi naenkrat. Punčke v tisti kotiček, kjer so bili plastični lončki in gospodinjski aparati, fantki so se tepli in valjali po tleh. Pa tisti bedni majhni umivalniki pa mini WC školjke. Kako mi je bilo to odvratno!
Znala sem že brat, pisat, pa je bilo to tako čudno obravnavano. Bolj so bili pohvaljeni tisti, ki so se "znali" samo podpisat - ali z desne proti levi ali pa so črke pisali zrcalno.  ::)
Ponavadi sem se zavlekla v kakšen kot in risala. Vzgojiteljice so potem mojim staršem pravile, da se čudno obnašam.
Kot otrok sem se veliko bolje počutila med odraslimi in obravnavana kot odrasel človek.
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Maja on September 29, 2012, 08:15:39 PM
;D ja kar smej se. Sej vem, da sem  ;D Ma glej no, če mi ta ista mama reče kak teden nazaj, da nisem normalna, ker moj otrok pomiva z mano posodo. Da otroci pri tej starosti ne bi smeli nič delati, pol je vse jasno a ne  ::)

Ja saj. Vem kako je. Ustvarjanje čustvenih in še kako drugačnih invalidov, ki potem ob vsaki sapici kasneje v življenju zastokajo

No, o tem sem pisala. Ustvarjanje mentalnih in čustvenih invalidov.
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Jane on September 29, 2012, 08:33:24 PM
Maja sej glej jaz razumem otroke, ker se vedno poskusim spomniti kako je bilo meni in mi je razumljivo, da nekomu pač vrtec enostavno NI. In OK če ima otrok možnost v redu pa naj bo doma, pri babicah itd. Ampak ne pristanem pa na izsiljevanje in trmarjenje, še manj pa na to, da ne bi šel v vrtec, če ni druge opcije.
To je ravno tako kot če bi mu rekla OK ne rabiš hodit v šolo če ti ni. Naš žal ne more bit doma, pri babicah itd, ker smo vsi po službah. Eno leto je imel tudi sam neko vzgojiteljico, ki mu ni najbolje sedla in sem vedla, da so jutranji jok in bolezni zaradi tega. Sem šla na govorilne in pač povedala vzgojiteljici kaj ima rad in česa ne in je bila hvala bogu tako razumna, da je to sprejela in sta bila potem čist OK. Ampak vedno sem mu pač lepo povedala in se dogovorili zakaj je tam in kdaj pridemo itd.
Ampak da ti vsakodnevni histerični napadi krojijo življenje pa ne sprejemem.
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Maja on September 29, 2012, 08:37:15 PM
Oh, to pa niti pomislila nisem, da kdaj kaj ne bi. Itak je bilo samoumevno, da moraš biti v vrtcu, v šoli, pri verouku, napisat naloge, se obnašat primerno ...
Nisem bila tisti kričač. Nisem jokala, se drla, se metala v tla (narobe sem se izrazila), samo žalostno sem gledala, ko so me tam pustili. Baje je kar srce trgalo, tako nesrečna sem izgledala. :'(
Prav je, da starši vztrajajo pri svojem. Vem, da sem veliko odnesla od tega. Škoda, ker take vzgoje niso vsi deležni!
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Jane on September 29, 2012, 08:43:00 PM
Vem kaj misliš ja, isto obnašanje sem imela jaz. Čeprav moji starši so bili preveč strogi, dejansko nisem smela NIKAMOR. Mogoče tud zato svojega tako v svet porivam, ker vem kakšna muka je bila, ko so bili moji preveč posesivni.
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Maja on September 29, 2012, 08:46:47 PM
Mogoče ne posesivni, ampak strogi, načelni. Joj, jaz nisem smela nikamor! Pa če pogledam nazaj, OK, takrat se mi je zdelo obupno, bolano, brezvezno ... Po drugi strani pa nisem prav nič zamudila.
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Jane on September 29, 2012, 08:51:52 PM
Ne, ne moji so bili obsedeni, verjemi  ;) Luna v slabem aspektu s  :PL . To je bil živ obup, sem dobila fanta sem bila okronana s pocestnico, pa je bil prvi in skupaj sva bila 4 leta. Ko sem šla k kolegici spat se je mati jokala doma, kako ji lahko delam tako sramoto, da imava ziher kake obrede ipd. NIČ nisem smela, ker je bilo vse greh. Dokler se mi ni pri 23-tih odfuzlal in je bilo samo to al grem na psihiatrijo ali pa na svoje. In sem se odselila  ;D Najboljše kar sem lahko storila.
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Maja on September 29, 2012, 08:53:02 PM
 :o :o :o
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: sasa on October 02, 2012, 10:21:22 PM
Ok, Jane, wtf?!  :o :o :o :o :o

Zdej vem, zakaj praviš, da me zastopiš.  ::)
Title: Re: V branje tistimi ženskam, ki so nesposobne biti matere
Post by: Rena on October 02, 2012, 10:31:34 PM
Am, jz pa sploh ne vem, zakaj tu berem. Tema se namreč na nanaša name  :P