Spletni simbol
Znanja vseh časov, medicine vseh časov => Praktična znanja => Topic started by: Simbio on December 24, 2012, 11:35:24 PM
-
Že nekaj časa tuhtam tko daleč da je težko prit nazaj... ;) Na srečo sem dobil tak šiht, da potujem po Sloveniji in imam čas "meditirat". Napisal bi zgodbo ampak niti ne vem kje začeti, ker si ne pišem.
Nekaj ugotovitev:
Največji modreci so svoje ugotovitve podajali skozi zgodbe skozi katere so se ljudje lahko poistovetili.
- nekaj naj bolj globokega napisati, dako da vsak "laik" razume.
Od kod prihaja inteligenca? Na nekatere stvari imaš odgovor pa niti sam ne veš kako. Kako je možno, da nekateri vidijo stvari v naprej, auro,... Kaj pa če je vse prepleteno z nevidno nitijo in na njej visijo slike, kot fotografije v smislu možnosti, ki se lahko zgodijo. In potem "najboljši" ugotovijo pravo možnost.
Če bi imel božje sposobnosti ali bi sploh razmišljal oz. ali bi samo vedel? Enostavno ne bi razmišljal, ker bi točno vedel kaj paše kam in kako? Kako pritrditi polico, da ima največjo nosilnost in naj bolj optimalno lego. Ali bi zdravil z dotiki ali bi že "žebljico" zabil na steno, tako da zagotoviš najboljši možni rezultat.
Nekatere misli same po sebi ne naredijo ničesar vendar začinjene s čustvi lahko delajo nemogoče? Če lahko stres povzroči raka ali ni logično, da povsem obratno počutje pozdravi le tega? Ali je rak sploh bolezen ali je le pomanjkanje zdravja, kot je mraz pomanjkanje toplote in sovraštvo pomanjkanje ljubezni?
Človek je kot orketster. Glava je dirigent in ostali deli so inštrumenti. Če je dirigent "slab" celo telo trpi. Ali je bolezen slab izvajalec, ki ga lahko dirigent sam "popravi"? Včasih potrebuje samo drug instrument...
Zakaj se ljudje učimo najbolje iz napak? Zakaj se ne moremo najbolje učiti na "lahek" način? Ali ni namen življenja, da se učimo, dajmo se vsaj na lep način?
Spoznavanje naših sposobnosti je kot spoznavanje otroka s svojimi okončinami. Najprej nas navdihnejo in 100% zaposlijo, kasneje pa jih jemljemo za samo umevne. Šele, ko kaj izgubimo se zavemo, kaj smo imeli. Pa vseeno je prednost lastnosti, da ne izginejo čez noč ampak se razvijajo. Včasih zrastejo tako, daleč da je težko verjeti, kako smo včasih gledali na določene stvari. Za otroka je Mona Lisa slika. Za najstnika draga slika. Za odraslega zanimiva slika. Za poznavalca umetnina. Pa je vedno 1 slika. Včasih je umetnost ustvariti nekaj tako glavobegajočega.
Zakaj toliko ljudi na sveti trpi pomanjkanje in so kljub temu srečni. Zakaj so vrednote tako različne. Zakaj je packa na papirju in ni papir za packo? Zakaj tisti, ki vežejo svoje vrednote na odnose do soljudi živijo dlje, brez bolezni,...?
Mogoče si predstavljate, kje imate telefon, avto,... Ste razmislili, da vsako stvar, ki jo imate zaposli del vaših misli? Torej ste kot računalnik, ki je vedno delno obremenjen. In meditacija deluje kot Task Manager, kjer lahko "skenslate" določene misli?
Po lastnih izkušnjah je celo vesolje povezano na milion načinov. Če najdeš te niti lahko delaš kot pletilka in usmerjaš 100 in več stvari. Zanimivo je če lahko sebe opazuješ in veš, da imaš napake in gledaš kako le te vplivajo na tvojo okolico in se iz tega učiš. Včasih deluješ kot sociopat, ker se ne vežeš čustveno na kakšno stvar saj skušaš racionalno razmisliti o njej in iskati povode, razloge, motive,...
Včasih se vprašam zakaj je lažje zameriti, kot oprostiti? Zakaj je beseda, ki je moja sopotnica vsak dan in dobivam zanimive "odgovore" nanjo...
In da zaključim z inteligenco s katero sem začel.
V šoli nas učijo, da vidimo stvari, kot so in naj bi bile. Pravilni odgovori nam "povečujejo" inteligenco. Večkrat imamo prav in hitreje pametnejši smo. Kaj pa če bi videl stvari, kot so. Imel 100% odgovore takoj in vedno. Ali bi to sploh lahko meril, kot inteligenco ali kot višjo lastnost. Sam se točno spomnim, ko sem prvikrat govoril/pisal z Andresom in mi je pokazal sliko/zemljevid kako stojijo cerkve na določenih točkah in, ko je pisal o prostozidarjih. Ter ko sem mu narisal izgled dnevne sobe ter poslal po internetu, čeprav nisem bil nikoli pri njem na Islandiji. In obliž, ki ga je nosil v Piramidi v Ljubljani, ko je prišel in za katero mizo sem čakal (skupna miza je bila v prostoru zadaj).
Tole sem se malce zapisal pa vseeno. Sam se večkrat vprašam zakaj si včasih zapomnim detajle, ki niso pomembni skoraj v nulo, drugič pa ne gre in ne gre? Zakaj niha inteligenca, če naj bi bila to neka stalnica? Sem morda enkrat bližje niti inteligence in drugič dlje? Zakaj ti enkrat gre in drugič ne (recimo poker).
Zakaj,...
Ljudje smo čudoviti in zanimivo bo brati vaše odgovore. Mogoče pa si zapomnim kaj ;) Hvala
-
Tudi meni je blizu tak nepovezan način pisanja, ko se mi utrne ena misel in se iz tega porodi čisto druga misel, ki ne spada po koherentnosti in povezanosti ob bok h prejšnji misli. Bluzenje ja. Tole kar bom napisala tudi ne vem koliko se bo skladalo z zgoraj napisanim, ampak glede na naslov teme, mislim da ne bo prevelik offtopic. Bo pa tudi pri meni več zakajev, kot pa konkretnih odgovorov, ampak ta zakaj me le spomni, da pa mogoče ni vse tako kot se zdi, samo ker je to splošno prepričano in bojda dokazano mnenje.
Ali filozofi, modreci, pisci, ki zavijejo svoja razmišljanja v strokovne besede, resnično kaj vedo? Zakaj je podcenjeno, če so velike ideje napisane po domače? Zakaj lahko veš za neke ideje v tvoji glavi, ti je jasna slika in predstava, ampak jih ne moreš ubesediti? Razumeš idejo, ampak si jo nezmožen razložiti. Je to samo pomanjkanje govornih in pisateljskih vrlin?
Ja, z inteligentnostjo in razglabljanjem pravzaprav res težimo h temu, da bi vedeli. Vedenje v smislu, da pravzaprav ne veš, da veš, ker samo deluješ. Včasih se mi zdi, da je neko vedenje skrito v mislih, ampak misli niso zmeraj v besedah. Lahko se zavedaš večih misli v glavi v istem trenutku, med tem ko pa lahko poveš le eno na enkrat. V mislih je zajeta celotna ideja v enem trenutku, med tem ko z besedami to idejo govoriš ali pišeš tudi v zelo dolgem časovnem obdobju. Ali obstaja način, da ljudem predstaviš svoje misli ne le preko besed? So misli tudi čustva? Pogosto mislim tudi slikah. Včasih me prešine misel, da je nekaj slabo ali pa dobro. Lahko me prešine tudi občutek, da je nekaj slabo, nekaj pa dobro. Navadno pride misel in občutek hkrati. So občutki in misli istega izvora? Včasih ostanem brez besed, ampak še zmeraj mislim. Mogoče pa takrat ko veš, ne misliš.
Ker ponavadi ko deluješ, ker nekaj veš, ne razMIŠLJAŠ. Ampak tako in tako si nisem na jasnem kaj misel sploh je.
Na kaj delujejo zdravila, če pride bolezen zaradi misli? Čeprav "zdravijo" nek organ, mislim da spreminjajo tudi misli. Če je za psihoterapijo (besede, ki so odraz misli in v bolnem spodbudijo druge misli) dokazano, da spreminja neke možganske strukture, na enak način kot antidepresivi, potem se mi zdi logično, da bi morala tudi druga zdravila na tak način delovati, hkrati pa se mi zdi fascinantno, kako se lahko človek spreminja. Kako besede staršev, vrstnikov oblikujejo možgansko strukturo otroku? Takrat si predstavljam, da se te poti zelo hitro ustvarjajo, zmeraj starejši ko si, težje in dolgotrajnejše je spreminjanje strukture. Zakaj? Zakaj se spreminjamo tako počasi, zakaj največkrat zbolimo hitro, zdravljenje pa kar traja? Med boleznijo naj bi se naučili, naj bi dobili neke lekcije, prišli do spoznanja, do skrivnosti človeka, zakaj se tega ne moremo naučiti kar tako, mimogrede? So ta spoznanja potem sploh pravilna, če ne prideš do njih v zdravem obdobju? Zbolimo zato da ozdravimo? Zakaj označimo bolezni za neozdravljive, tudi če je samo en človek premagal taisto bolezen? Nekako je logično, da če je enemu uspelo, lahko tudi drugemu, statistika je nekaj drugega. Če se nekaj pojavi, lahko tudi izgine. Se mi zdi, da se v enih pogledih ljudje zelo cenimo, si domišljamo, da bomo lahko klonirali, ustvarjali organe, zdi se nam predstavljivo, da bomo leteli v vesolje, da bo tehnika še neskončno napredovala, medtem ko se v enih stvareh kar takoj determiniramo in rečemo, ah to pa že ni možno.
Zakaj potrebujemo ljudje navodila kolikokrat in kdaj naj jemo, koliko vode je potrebno popit, katera hrana ni zdrava in podobno? Lakota in žeja sta pa ja osnovni človeški potrebi, a še tega ne znamo več zaznati in zadovoljiti? Ko so se šli še lov in nabiralništvo, so točno vedeli katera hrana je strupena, ker so vedeli kakšno reakcijo pri njih vzbudi, zdaj pa slišiš, da je strup v sladkorju, mesu, mleku, zelenjavi, praktično za vsako hrano se najde ali umetno dodani pesticidi, ali pa že po sami sestavi bojda ni primerna za človeka. Zakaj ne znamo tega sami zaznat? Naj bi sicer neustrezna prehrana pripeljala v bolezen, ampak zakaj se pa nismo zmožni prilagoditi takšni hrani, če smo se že toliko drugim stvarem. Ne vem, če je res vse samo v tem, da more biti eko in bio in da moraš dobiti vseh triljon vitaminov in mineralov vsak dan, ker če lahko človek zaradi misli zboli, potem je zmožen tudi tega, da hrana nanj v takšnem smislu, da mora prav preučiti vse kar poje, ne vpliva.
Se mi zdi da itak vse bolj potrebujemo navodila kako zadovoljevati čiste osnovne človeške potrebe, med tem ko je že vsak ekspert za prodajo in biznis. Malo smo obrnili sistem, prej se je človek, ki je učil posla, zdaj pa posel obvladamo, pa ne znamo biti človeški.
Zdi se mi, da je naše življenje konstrukt naših misli. Ko si nekaj zamisliš, lahko kaj kmalu vidiš znake, ki ti to pritrjujejo in to lahko ponavljaš vedno znova in znova z različnimi mislimi. Kot da smo v eni računalniški igrici. Samo menim, da kakorkoli obrneš, nikoli nisi neodvisen, zmeraj vplivajo nate tudi drugi in zato nimaš te absolutne moči nad sabo, da bi upravljal s svojim življenjem tako kot hočeš (okej pustimo tudi to, da itak toliko stvari, ki smo jih zmožni ne (po)znamo.)
-
Ja rak je zanimiv, sem raziskovala malo v to smer in po mojem mnenju je večji del psihičnega izvora. So zelo podobne vzporednice, kako so se ljudje rej počutili, kaj so mislili o sebi in drugih. Saj je večina bolezni psihičnega izvora in te na nekaj opozarja, vsaj tak filing mam. Vseeno pa imam glede zdravilcev malo zadržan odnos. Menim, da je potrebno biti pri delu z energijo izredno pazljiv, ker lahko drugače dosti štren zmešaš, ne verjamem, da se da samo na boljše energije naštelat in če res ne obvladaš stvari, hitro kaj zamuštraš. To me privede tudi do tega, da najbrž lahko nekateri, ki se zavedajo in znajo nekako uporabljat te energije, namensko slabo vplivajo na druge, požirajo drugo energijo, zato da sami energetsko ali kako drugače rasejo. Ne vem, nisem si toliko na jasnem s temi energijami, vem da so, ampak kakšne in na kak način delujejo pa mi niti približno ni jasno.
-
simbio...se ze veselim nadaljevanja tega branja 8)
-
Simbio, zanimivo branje, ni kaj.
Ja, se strinjam, poistovetim se predvsem z glasbo, ker sem le tam doma, če lakho tako rečem. Vedno mi je bilo smešno, ko mi je nekdo rekel, katera zvrst glasbe mi je najljubša. Ma, čisto odvisno od razpoloženja, enkrat grem lahko na veselico ga žurat, drugič si bom rock nabijala v sobi, spet tretjič bom poslušala Enyjo (si me spomnil nanjo) in ja, definitivno vibracija zvoka samega vpliva na nas. Se spomnim, da nikoli nisem morala gledati televizije brez zvoka, bila sem popolnoma zgubljena, enostavno nisem dojela ničesar, pa naj se še kako smešno sliši. Čeprav sedaj se učim tudi gledati, ne samo poslušati. Vedno mi je bilo hecno, ker sem si delala eksperimente pri Evroviziji ;D Televizijo sem dala potiho in samo opazovala nastop, že po tem sem takoj vedela, kdo bo zmagal 8)
In ja, tudi jaz se oblačim po barvah glede na razpoloženje. Že intuitivno izberem tisto barvo, ki jo bom kasneje čez dan tudi najbolj potrebovala in jo udejanila. Kot si rekel, nič ni naključno ;)
-
Tole "bluzenje" je super. Osebno sem pa razmišljala o barvah naših čaker. Ko sem imela zelo malo železa, sem ugotovila, da se železo nahaja pretežno v hrani rdeče barve. Rdeče meso, rdeče vino... Ok, ne samo tej, ampak kar nekaj. Ko sem brala, katera čakra slabše deluje, če nimaš železa, preberem da prva čakra. Kakšne barve je prva čakra? Rdeča :o. Kako so od nekdaj intuitivno vedeli, kako je telo, hrana, povezana z naravo. Moj učitelj reikija je imel svojo teorijo. Barva prve čakre ni živo rdeča, ampak rjavo rdeče barve zemlje. Prva čakra je rdeča, tretja rumena, druga pa mešanca med rdečo in rumeno - oranžna. Srce - zelena barva. Barva gozdov, travnikov, ki nas pomirja in izpolnjuje. Hrana je vibracija, glasba prav tako, barve...
V stiku z naravo, brez "rušilcev" naše povezanosti z naravo (hrup, beton, vstajanje pred sončno uro in počitek dolgo po njej, elektromagnetna onesnaženja...), ne bi potrebovali nasvetov, različnih tehnik, metod, kako priti do sebe. Bili bi preprosto MI. Edino nečemu se ne bi odrekla: glasbi. Ne bi je potrebovala ves čas. Največji del dneva bi bila zame glasba vibracija narave in naravnega okolja, vsaj tu in tam pa potrebujem "umetno" glasbo, takšno, ki izvira iz srca. Jo začutim na vibracijah čustev, ki se nas dotaknejo, ker smo vsi tu nekje. Najverjetneje na istih valovnih dolžinah. ;)
-
Kaj bi pa pomenilo torej, da je nekomu ljubša ena barva, drugemu druga? Sama menim, da to izraža delovanje skozi določeno čakro ...
Npr. tisti, ki ima rad modro, rad sliši lepe besede, rad veliko govori(či), rad se izraža besedno in tudi največji pomen daje izrečenemu. Kdor ima rad rumeno, je samozavesten.
Kdor ima rad rdečo, je močan, agresiven, aktiven, temperamenten ...
Kdor se rad umakne v tišino, vase, v razmišljanje, se ukvarja z modrostjo in filozofijo, ima raje vijolično ...
-
Ja, Maja, se strinjam. Mislim, da barva nekako odseva značaj človeka do določene mere. Vendar pa menim, da se tudi intuitivno oblečemo v barvo, ki nam bo tisti dan ustrezala. Če bomo imeli potrebo po živahnosti, rumeno, če bomo imeli potrebo po govorjenju, modra itd...
Če pa gremo gledat barve oblačil v mojo omaro, kjer prevladujeta modra in zelena, pa lahko samo potrdimo tezo. Jaz klepetati non stop.
-
Mogoče bi tole bolj spadalo pod "Kakšni ste v postelji", ampak, če že govorimo o barvah ...
(Vir: 24ur.com)
Barve odkrivajo, kakšen seks imajo ženske najraje
Rdeča:
V postelji so strastne tigrice, igrive, dinamične, samozavestne in strastne. V seksu uživajo na najrazličnejše načine. Rade so predmet poželenja in všeč jim je, če partner začuti njihovo moč in energijo.
Rumena:
Njen spolni nagon je zelo zapleten, istočasno pa tudi precej prilagodljiv. Rada ima prevladujoče in možate moške, ki pri seksu prevladujejo v vseh pogledih.
Roza:
Ženske, ki obožujejo takšno barvo, so pri seksu pogosto razigrane, obnašajo pa se malce nezrelo. Rade izzivajo in obljubljajo precej več, kot so pripravljene potem partnerju ponuditi in dati.
Vijolična:
Vedno imajo rade vse pod kontrolo, všeč so jim preprostejše in rutinske igrice v postelji. Ženske v vijoličnem so bolj obsedene same s sabo in s svojimi užitki, za partnerjeve želje in potrebe pa jim ni kaj dosti mar.
Zelena:
Njihov pristop k seksu je nežen, svež in nepokvarjen. Spolne odnose vse življenje doživljajo na podoben način kot takrat, ko so bile na sveže zaljubljene. Ženske, ki obožujejo zeleno barvo, niso nagnjene k prevaram.
Oranžna:
Seks mora biti poln domišljije. Predigra jim je enako pomembna kot sam spolni akt. Orgazmov ne doživijo prav pogosto, zato pa toliko bolj uživajo med samim osvajanjem in spogledovanjem z moškim.
Črna:
Rade imajo izzive, užitke in nepričakovane situacije. Obnašajo se po svoji presoji, upoštevajo svoje seksualne želje. Ko zabredejo v stresne situacije, je seks zadnja stvar, ki bi jim prišla na misel.
Rjava:
Takšne ženske so tople, čutne ter spoštujejo partnerjeve želje in potrebe. To so romantične duše, ki uživajo med osvajanjem, med seksom pa partnerju na uho zelo rade šepnejo besedici "ljubim te".
Siva:
Zelo so neodločne, toge, težko jih je vzburiti. Seks zanje predstavlja zadovoljevanje partnerjevih potreb, obenem pa jim služi tudi za spočetje novih družinskih članov.
Modra:
Ženske v modrem veljajo za odlične partnerice v seksu. So pozorne in čustvene, ljubezen in seks pa uvrščajo med umetnost. So zveste partnerice, ki veliko dajejo in tudi veliko pričakujejo.
Bela:
Takšne ženske menijo, da je seks nekaj zelo zasebnega in skrivnostnega. S partnerjem gredo v posteljo najraje v temi, kar pomeni, da niso pripravljene na nobene spolne igrice, ki bi popestrile njuno spolno življenje.
-
Rdeča, črna, modra-to so moje barve :)
-
Kaj bi pa pomenilo torej, da je nekomu ljubša ena barva, drugemu druga? Sama menim, da to izraža delovanje skozi določeno čakro ...
Npr. tisti, ki ima rad modro, rad sliši lepe besede, rad veliko govori(či), rad se izraža besedno in tudi največji pomen daje izrečenemu. Kdor ima rad rumeno, je samozavesten.
Kdor ima rad rdečo, je močan, agresiven, aktiven, temperamenten ...
Kdor se rad umakne v tišino, vase, v razmišljanje, se ukvarja z modrostjo in filozofijo, ima raje vijolično ...
Če sklepam po sebi, tvoja teorija velja. Moja je že od nekdaj vijolična :D
-
Haha, Maja, sem se iskreno nasmejala članku :laugh:
Ampak ja, štima ;D
-
Vedno se nasmejim, ko pod rubriko Praktica znanja zasledim Bluzenje. Simbio mi je vsec tvoje "bluzenje" in cakam nadaljevanje. Nasa razmisljanja so si zelo podobna, smo na isti frekvenci ;)
-
Simbio, hvalabogu za tvojo srečo v nesreči. Ob tem, kar sem prebrala, sem se spomnila izraza dianetika. Nisem se v to poglabljala, v spominu imam teorijo dianetike, da se vsak dogodek zapiše kot vrstica v možganskih vijugah. Zato je treba pretekle dogodke "radirati". Recimo, če smo se udarili ob določenem gibu, ga moramo hitro ponoviti še parkrat. Seveda ne tako, da bi uiber bolelo :D. Ker, ko se udarimo enkrat, se to zapiše, ko pa se ponavlja, telo ne reagira več. Namreč, če se ustrašimo nekega hrupa, se ga prvič, kvečjemu drugič, tretjič, ko se ponavlja, se ga pa navadimo. Tudi to je torej teorija o zapisih v možganskih valovih.
Po moje si svoj avtek podzavestno določil, da je za "odpis".
Seveda se v spominu ohranijo dogodki, barve, vonjave... Ko zavohamo belo kavo, recimo, se obudi spomin na babico, ki mi je včasih za zajtrk pripravljala belo kavo in kruh.
Čakamo na epizodo hrabrega Miška s sojunaki vred :D
-
Spraševati se, kaj bi, če bi takrat drugače, je brezpredmetno ... Življenje je enosmeren proces - teče samo naprej. Dobro se odločiti, stati za svojimi odločitvami in znati se znajti v posledični situaciji. Razmišljanje, kaj bi lahko drugače, je samo trošenje dragocene energije, ki bi jo lahko porabili za reševanje problema, ki nas je spravil k takemu razmišljanju.
Na koncu pa vsi umremo ...
-
Zanimivo razmišljanje. Življenje je enosmeren proces naprej. A ta smer naprej, če si zamišljamo krog, je pa v drugi polovici vendarle: naprej nazaj ;). Ne bi rekla, da preigravamo situacijo, ki je na voljo, pa da so popolnoma isto situacijo odigrali že drugi. Mislim pa, da nosimo v sebi dedne zapise naših prednikov in naših predhodnih življenj, zaradi katerih imamo v sebi že določena znanja. Zaradi katerih doživljamo kdaj tudi deja-vu. Kombinacija nas, kot edinstvenih primerkov, s kombinacijami znanj preteklih življenj in znanj naših prednikov, je za vsakega unikatna slika.
-
Danes že cel dan hočem neki napisat a ko se vsedem za računalnik pridejo čisto druge besedena dan. Kot tist dan ko ti ne gre naj bolj... ;)
Cel dan že hočeš nekaj napisat, pa moraš prvo pospravit in skuhat, potem pa že utrujen... ;) Že vibracija ni bila dovolj močna, da bi pretvorila navdih v besede :). Ne, saj vredu napisano, samo malo te hecam.
-
Vibracija sem dobil navdih. Če je vibracija trenutna in deluje na nekaj, kar je posledica mogoče druge vibracije, pomeni, da se je ne da spreminjati za nazaj. Zato pa nikjer ni zapisano, da se ta vibracija ne "vtisne" v stvari in jih je mogoče brati za nazaj. Podobno kot spomin. Zato sem mnenja, da se ne bo dalo potovati nazaj v čas. Zato pa sem mnenja, da se bo daločez čas potovati s hitrostjo višjo od svetlobne. Na ta način bi lahko kamera na soncu snemala dogodke, ki so se zgodili na zemlji pred 8min v "realnem" času. In z vibracijo bi tako lahko potovali po vesolju. Ugotoviti bi samo morali kako usmeriti vibracijo pravilno. Podobno kot kos stekla, ko sila povzroči, da pokne in naredi "riže" po celem steklu.
Sedaj sem malce odbluzil ampak glede vibracij si predstavljajte orkester, ki igra. Vsakdo odigra določen del, ki se združi v celoto in lahko tudi kaj spremeni ampak ne za nazaj. Samo naprej. Vsi vedo, kam gredo in skušajo "izzenačit" vibracije. Če poslušamo posnetek tega koncerta pa lahko te vibracije vplivajo na nas različno (kot smo že ugotovili v enem od prejšnih "odklopov")... ;)
Še vedno v časovnem stroju - kot pred nekaj leti :) Ti ne da miru ;)
-
Način razmišljanja Tea? ;)
Drugače pa ima tak močno vibro, da zna kak loto padit tukaj blizu nas. Imam točno v glavi, kje in kako vendar se ponavadi od tega uresniči samo določeni del (ali ime kraja, kraj plačila ali pa kaj takega). Bomo videli... ;)
Sem te kar pogrešala :) ko si bil v ilegali hihi ;)
-
Vedno je bilo tako, da me je pot zanesla kam in občasno sem komu odgovarjal, sicer pa dosti razmišljam na Kransko goro (sem vsak teden v tistih koncih) in Izolo z "okolico" in naše kafetkanje itd... :laugh:
Ja, lepi časi so to bili
Iiii, v mojem rodnem okolju. Kako lepo. Za božič sva bila tudi midva gor.
:)
-
cakaj, cakaj - a moram kaki loto listek it vplacat!?
ce ja, Simbio, potem kuj z besedo na dan 8)
-
Pa da se malce navežem na Majo, ki ima "enosmern proces" mnenje. Kaj je tisto kar nas oblikuje? Ste, kdaj razmišljali, da so to spomini ali vibracije, kar smo že "sprejeli" do sedaj. Kaj pa če bi lahko spreminjal le te in bi en dan bil James BOnd, drugi dan pa bi počival od martiniju in dekletah, ki jih prejšni dan nisi niti poznal? Vsak dan bi imel naložen program prilagojen na okolico in vse, ki te obkrožajo? Če se dogovarjamo od koga je kaj in to spoštujemo ostali je nekako medsebojni dogovor, da je to lastnina od tega človeka. Kaj pa če vsi "samo" mislimo tako? Kaj če je "včeraj" kdo drug vozil tega lepotca ipd? Kaj je tisto, kar združuje ljudi? Miselnost... In kaj jih razdvaja? Miselnost... Vibracije. Čudovit svet vibracij. Tako kot nas ozon varuje pred UV nam po drugi strani škoduje. Premalo vode - dehidriranost, prava mera - zadovoljstvo, preveč - utopitev.Vse točno določeno merco z malo tolerance v + in -. Če dejansko vse deluje na vibracijah potem je dejansko možno ustvariti nekaj iz nič saj bi na "podatomski" ravni ustvarjal nove stvari z vibracijami? Čaral po domače?
Če dejansko prenesem "Poenostavljeno" vibracijo v silo. Če bi z ene strani udaril v vrata bi ta vrata z enako silo prenesla vibracijo naprej. Torej če bi vrgel kepo snega v snežaka bi po neki idealni naravi enaka kepa na drugi strani "odletela" s snežaka. Torej bi na enak način potovali po vesolju. Eno stvar bi morali vreči v določeno stvar in na drugi strani bi enaka stvar "odletela" ven. Ampak to je tko malce fantaziranje. Odpre pa dosti vprašanj na katere znajo pasti zanimivi odgovori a ne?. In potem bi bilo to enosmerno potovanje... ;)
Seveda gre življenje naprej. Danes smo 14., jutri bomo 15. itd. Kronologija! Kaj se pa v naših mislih dogaja, kaj si zamišljamo je pa samo domišljija, pravljica ... Govorim o stvarnih zadevah. Lahko si zamisliš, da greš nazaj v srednji vek, ampak dejansko nisi tam. Samo zamišljaš si. To je samo iluzija. In te stvari so nevarne! Ljudje si marsikaj zamislijo in dojemajo to kot resnico, potem imajo pa drugi težave z njimi, ko postanejo razni fanatiki, zalezovalci ... ;D
Neke stvari so preprosto take, kot so. Dogme.
Razna razmišljanja jim poskušajo kljubovati in v teoriji je res vse možno, praksa se pa ravna po fizikalnih zakonih.
Tu na Zemlji vladajo fizikalni zakoni. Žal je v šolah preveč odrinjena.
Zakaj kepa ne odleti ven? Poglavje Prožni trk (KLIK (http://sl.wikipedia.org/wiki/Pro%C5%BEni_trk)). ;)
-
Vibracije... Zanimivo razmišljanje. Se mi zdaj odpira vpršanje, kam pa spada domišljija, tudi pod vibracije? To zakaj mi nekaj gre ali ne gre, zakaj se nekaj zgdi ali ne zgodi, pa antropologi razlagajo z enim pojmom, ki se mu pravi mana, tudi zelo zanimiva reč, ima nek podoben princip kot vibracije, ki jih Simbio opisuje.
-
Vibracije... Zanimivo razmišljanje. Se mi zdaj odpira vpršanje, kam pa spada domišljija, tudi pod vibracije? To zakaj mi nekaj gre ali ne gre, zakaj se nekaj zgdi ali ne zgodi, pa antropologi razlagajo z enim pojmom, ki se mu pravi mana, tudi zelo zanimiva reč, ima nek podoben princip kot vibracije, ki jih Simbio opisuje.
Vsaka možganska aktivnost - tudi domišljija - je elektromagnetno valovanje oz. kakor radi pravite : vibracije.
In za vsako valovanje obstajajo fizikalna pravila. Ostalo imate v priročnikih :)
-
Kaj je vibracija in kaj valovanje? Steklo vibrira, morje valovi?... Kam gredo moje misli... ? :laugh:
Saj se hecaš, a ne? :o
-
In mogoče zato včasih ko poslušam in zaprem oči vidim določene stvari. V diskoteki so "videnja" bila tako živa da sem dobesedno videl v barvah. Vibracije so presegle tiste, ki reagirajo na sluh in so začele reagirati na tiste, ki so pod vplivom vida. Zato so mogoče nekateri glasbeniki, ki so bili gluhi lahko napisali vrhunske simfonije, saj so vibracije lahko prenesli iz vidnega v slušni kanal?
V razmislek... ;)
Sinestezija?
-
In mogoče zato včasih ko poslušam in zaprem oči vidim določene stvari. V diskoteki so "videnja" bila tako živa da sem dobesedno videl v barvah. Vibracije so presegle tiste, ki reagirajo na sluh in so začele reagirati na tiste, ki so pod vplivom vida. Zato so mogoče nekateri glasbeniki, ki so bili gluhi lahko napisali vrhunske simfonije, saj so vibracije lahko prenesli iz vidnega v slušni kanal?
V razmislek... ;)
Sinestezija?
Ne, to imam jaz. In to je nekaj drugega, čeprav precej podobno.
Bom enkrat napisala... ko bom manj zaspana. ;)
-
Tako kot miši in kače začutijo, kdaj bo potres ...
-
Menim, da smo tu ljudje, ki smo že tako iskalci resnice in v razmišljanju ...
Žal samo teoretiziranje ne pripelje nikamor, če ugotovitev ne znamo implementirat v prakso ali pa če je izvedba nemogoča.
Situacija je taka, kot je. En človek je ne bo premaknil. Ne bo ustavil recesije, pobijanja naključnih nedolžnih, klanja živali ...
Bi pa izredno rada spoznala človeka, ki zna kljubovati zakonom fizike. Seveda v praksi. 8)
-
Res je, Simbio, naredimo si zid udobja, se pravi prej varnosti, potem pa gledamo čezenj in modrujemo, kaj bi mi bolje naredili. Včeraj sem na HTV gledala oddajo, skupina je živela v naravi, verjetno je bila nekakšna delavnica, plesali so indijanski ples okoli ognja, stopali v posvečen krog in v njem peli. Evo, pri meni je bil takoj tisti zadržek, kako bi se sama sprostila pred drugimi, kako bi lahko sredi kroga, pred drugimi, sproščala glasove v sebi. :o
Iz česa pa je sestavljen ta zid? Iz podzavestnih vzorcev, ki jih nosimo, privzgojenih norm, predsodkov, zapisov v našem energetskem telesu, podedovanih še od prednikov in iz našega življenja, čuda je tega. Čebula smo, ki jo lupimo plast za plastjo, kar precej je treba, da se približamo sredici.
Odločila sem se, da bom slej ko prej šla, tudi že vem kam, na pomoč pri vpogledu v "zemljevid podzavesti" :o ;D 8) ::)
-
To branje podzavesti bi bilo zanimivo. Odkrivanje "skritih" zakladov in map do njih, pustolovščine na poti...
Zadnje dni bi rad nekaj napisal pa imam neko blokado. Ko sem na terenu si pripravljam text a ko pridem domov tema...
Zadnjič sem razmišljal o branju misli. Če bi "bral" oz. čutil misli, kako bi vedel, da so tvoje oz. tuje? Po svojih načelih? Če bi čutil recimo misli psihopata (ker bi bil recimo tvoj sosed) in bi čutil kaj čuti on. Kako bi se "otresel" tega oz. kako bi preprečil, da bi on naredil kaj takega o čemer razmišlja?
Glede branja misli zanima tudi mene. Vedno pogosteje se mi dogaja, da s partnerjem misliva isto, da eden izreče kar drugi misli, je že prav srhljivo kako do potankosti iste misli ::)
Druga stvar, ki se mi vedno bolj pogosto dogja je, da na nekaj kar pomislim, se materializira še isti trenutek, včasih je to trajalo lahko leta, mesece ali vsaj tedne, sedaj puf in se zgodi.
Prejšnji teden v Ameriki pomislim, saj res moram še v trgovino to pa to, se ustavim, pogledam in stojim pod njo, prav tako naslednji dan pomislim, da bi spila kavo v Sturbucksu, pogledam in glej stojim pred njim...Skratka misli in zunanji dogodki so istočasni. Ne vem zakaj se ravno v trenutku, ko stojim pred trgovino in je še ne vidim, spomnim na njo...
-
Mogoče je pa tam veliko trgovin in Starbucksov. :laugh:
Branje misli ali neke vrste telepatija mora obstajat - ker kako včaih drug drugemu preberemo misli, je prav neverjetno. Se mi pa to dogaja najpogosteje z mojimi najbližjimi - z mami, možem in najboljšo kolegico.
-
Mogoče je pa tam veliko trgovin in Starbucksov. :laugh:
Branje misli ali neke vrste telepatija mora obstajat - ker kako včaih drug drugemu preberemo misli, je prav neverjetno. Se mi pa to dogaja najpogosteje z mojimi najbližjimi - z mami, možem in najboljšo kolegico.
Ne, ne, ta trgovina je samo ena in še to samo v določenem centru. Hči me je prosila, da ji nekaj prinesem iz te trgovine, sem sploh že pozabila na to in me kar v trenutku prešine, da ji moram še to prinesti in kje zdaj bom iskala še to trgovino in glej stojim pod njo :o ;D
Ja, sturbucksov je res veliko, ampak, da ga dobiš pred nos v trenutku, ko bi spil kavo, je pa tudi fino, a ne ;D
No, in tako se mi dogaja večinoma za vse stvari, ko si jih zaželim, jih tudi dobim :)
Moram prav paziti, kaj si zaželim. Mogoče je pa to moj N :J, ki je v 12. hiši in ga imam trenutno v T na MC.
-
Se bahaš? :laugh: :laugh: :laugh:
-
Člankov podružničnega portala štiriindvajsetih kur ne bi ravno navajal kot zaupanja vredno pisanje, ker se gredo le baba-čula-baba-kazala gugl-novinarstvo.
-
Simbio...
Vsi imamo odgovore v sebi, vsi vemo, kam moramo, samo včasih malo zaidemo s poti, kot jaz temu rečem. In ja, najtežje se je včasih zanašati na svoje občutke, ali so pravilni, ali niso. Meni se čedalje bolj potrjuje, da to, kar čutim, kar slišim od znotraj, da je prav. Pa imam tudi jaz trenutke, ko enostavno temu ne zaupam, se zgubim. Takrat uporabim pripomočke ali pa enostavno vprašam za nasvet, če pes moli taco v pravo smer.
Tako kot si rekel, vsi imamo vse odgovore znotraj sebe, samo treba je it prek teh strahov in želja ega.
-
Že več kot leto nihče ne bluzi. Mogoče lahko kdo med vami spet začne. :laugh:
Andres
-
sej niso mogli ko je bilo pa zaklenjeno. Evo Rena sedaj lahko bluziš na veliko ;D
-
sej niso mogli ko je bilo pa zaklenjeno. Evo Rena sedaj lahko bluziš na veliko ;D
Hvala. Bom. Prejšnji navdih je sicer že odbluzil, a saj ne rabim dolgo čakat na novega :P
-
Ah sej zabluzit se da res hitro ;D
-
In to fejst
-
sej niso mogli ko je bilo pa zaklenjeno. Evo Rena sedaj lahko bluziš na veliko ;D
Opažam da se eni po nesreči zaklepa. Preveč bluzi. :)
Andres
-
hahahaha
-
Torej bluz...V stilu: Danas sam luda, neznam što hoću...danas sam luda...želim samoču. Res? Polna luna je kriva, ne jz :). Bluzim ob 3 hours relaxing music in sem na trenutke osamljeno bitje in naslednji trenutek dvigam glavo, kaj bejba, dej zdaj svoje teorije na plan. Močna, pozitivna, zaupaj vesolju... Temu se reče: Bluz..ups...ne Blues nezavednih globin :laugh:. Nezavednih, ok, tam ostanite, pa dajte mir :P
Namesto 3 urne relaxing music grem zdaj na Josipo, pol pa kak udarn rock :laugh:
Danas sam luda, ne znam sto hocu
danas sam luda, zelim samocu
Sutra cu opet znati sve sto treba
bit' cu slatka, bit' cu njezna
sutra cu opet voljeti sve ljude
dat' cu opet sve za druge
Ne govori nista vise
ne, ne pricaj mi sve te price
ne znam sto bih, ne znam
gdje sam, opasna sam
Ref.
Razdiru me neke cudne stvari
pun je Mjesec, zbrka u glavi
al' sutra cu opet biti ona stara
malo tuzna, ali snazna
Bit' cu opet ja uz tebe
voljeti cu opet sebe
bit' cu tvoja, bit' ce bolje
samo pusti da me prodje
Nekam se mi zdi, da je tud Josipa dala takšne trenutke skoz ;)
-
Oh Josipa obvlada ;)
-
Nevem al se mi zdi,
da z oblakov sonce sveti.
Res ne morem verjeti,
kaj šele od sreče zapeti
Počakala bom mavrico
preden se bo vlilo...
Si nekaj zaželela...mogoče takrat kaj malega zapela.
-
...in jaz se danes sprašujem, zakaj so nas v šolah
matrali z tistimi tečnimi predmeti, ki nam nekateri
"roko na srce" sploh nič ne koristijo...
Zakaj nas niso učili recimo astrologije?
-
Ker je najbrž preveč teoretična.
1+1 je vedno 2.
Gravitacija na vse deluje enako.
Vejice se postavljajo po točno določenih pravilih.
Pri astrologiji pa nek pojav nima enakega učinka na vsakogar.
Kako poučuje šola?
Predaja neke podatke, neke "dogme".
Astrologija zahteva veliko opazovanja in izkustev, da lahko posameznik sklepa o raznih vplivih.
Je teoretična, nedokazljiva (z gledišča povprečnega pedagoga).
Neodvisno od tega ... Šola človeka ne nauči marsikaj, kar bi mu v življenju koristilo. Na pladnju prinešeni podatki, ki se jih učenci v veliki večini zapomnijo ne kot vsebino, ampak kot zaporedje nekih besed (po domače - napiflajo se, ne poznajo pa sporočila, ki ga nosijo te besede).
Kje so odgovornost, spoštovanje, samoiniciativa?
Iznajdljivost, ustvarjalnost, zmožnost razmišljanja z zdravo pametjo?
Čeprav to so v veliki meri stvari, ki jih imamo ali nimamo, s šolo ali brez.
Astrologija bi mogoče koristila tako, da bi šolarje poučila o različnih energijah oz. principih. Ampak spet, bo vsak lahko to razumel, se vživel, začutil?
Ni vse za vsakogar.
Naj modrosti ostanejo za modre. ;)
Tu je življenje največji učitelj.
-
...in jaz se danes sprašujem, zakaj so nas v šolah
matrali z tistimi tečnimi predmeti, ki nam nekateri
"roko na srce" sploh nič ne koristijo...
Zakaj nas niso učili recimo astrologije?
Ah, kako da ne koristijo?
Ne znaš vnovčiti časa vladanja Karla Plešastega?
Letnice rojstva Ludvika Pobožnega?
Hitrosti giljotine Marije Antoniette?
Dolžine brk Pipina Malega?
Potem pa, Gloria, roko na srce, šolo si stran vrgla. ::)
-
:laugh:
...in kej mi pomaga, da je oton župančič napisal žejo?
Pa uni tisti z druge svetovne vojne?
Pa lepa Julija???
;D ;D :P
Nismo vsi za vse, res je...pa še kako res, in ko sem jim to želela dopovedat
pri mojem znanju fizike...so mi pa dali šus.
;D
Drugač pa napisano je bilo v hecu, ker se pravkar nekaj matram z astrologijo.
;)
-
...in jaz se danes sprašujem, zakaj so nas v šolah
matrali z tistimi tečnimi predmeti, ki nam nekateri
"roko na srce" sploh nič ne koristijo...
Zakaj nas niso učili recimo astrologije?
Ah, kako da ne koristijo?
Hitrosti giljotine Marije Antoniette?
+
Potem pa, Gloria, roko na srce, šolo si stran vrgla. ::)
Ahhh, nekje sem prebrala, da živi nekje v Argentini
-
Oooooooo, med vročimi Argentinci bo novembra praznovala svojih poskočnih 259 let.
Samo pri škorpijonih je kaj takega mogoče. :laugh:
-
Oooooooo, med vročimi Argentinci bo novembra praznovala svojih poskočnih 259 let.
Samo pri škorpijonih je kaj takega mogoče. :laugh:
to pa itak :P
-
Tistega, ki brcne v kamen najbrž bolijo prsti na nogah?
Noge tistega, ki brcne v temo, lahko postanejo nevidne?
Ta je moral velikokrat brcnit v temo ...
(http://myjobkiller.com/wp-content/uploads/2014/01/Genie.jpg)
Previdno.
-
To je duh iz svetilke on ne rabi nog ;D