Spletni simbol
Filozofija, religija in družbena problematika => Družina, otroci, ženska, moški, sociološka vprašanja => Topic started by: laomin on October 04, 2006, 04:57:36 PM
-
Da se odpre kanal za dobre energije!
Se še kdo strinja,da je osnova vstop v odraslost družina,šele kasneje šola,družba itd.!
Sam imam zaenkrat eno izjemo-otroci,ki morajo odraščat v domovih,ustanovah alikje drugje.
-
sem se zgleda nadgradil ,ker mi ta angleščina dela težave.
-
Jaz se strinjam. Mislim, da otroka oblikujemo do 3. leta starosti, potem samo še dodajamo.
-
Otrok je odrasla oseba, ki še ne pozna sveta v celoti. Pač naučiti ga moramo vse hipokrizije, zlobe, dobrote in altruizma, ki na njem vlada.
Odločitev, ali ga bomo naučili, da bo tudi sam tak, ali da to samo prepozna in se temu izogne ali pridruži, je na vsakem posamezniku ;)
Koliko bomo pa prepustili otroku svobodno voljo, da izbere?
-
Lord, sem vesela, da si med nami :D
-
Hvala Tea, Tudi jaz sem vesel, da sem spet med vami.
Sem prav pogrešal en forum, kjer lahko grenim življenje ljudem z mojimi filozofijami hahahahaha!
-
Veš, da sem postala odvisna od tvoje grenčice. Pravijo, da je zdrava ;D
-
Veš, da sem postala odvisna od tvoje grenčice. Pravijo, da je zdrava ;D
odvaja..... ;) ;D
-
Jaz se strinjam. Mislim, da otroka oblikujemo do 3. leta starosti, potem samo še dodajamo.
to še kako drži. do tretjega leta se namreč izoblikuje otrok kot osebnost. v tem času potekajo procesi separacije in individuacije in s pozitivnimi izkušnjami v tem času otrok dobiva občutke lastne vrednosti, samozaupanja, varnosti in zaupanja v svet. nevroze, ki se pri posameznikih razvijajo kasneje, imajo svoj izvor prav v tem obdobju. in seveda je pol vse, kar do treh let dobimo, osnova za nadaljni razvoj posameznika.
-
V zgodnjem otroštvu se otrok sprašuje, kako ta svet deluje. Starši mu rečemo "ne smeš tikat noža" medtem ko ga sami veselo uporabljajo. TO je banalen primer za povedat, da se otroka zatira. Ti ne smeš, jaz pa lahko. Otrok razume "jaz sem nekaj manjvreden kot ti". Mi bomo gledali filem, otrok pa spat! S tem smo spet neka nepravična diktatura brez da bi se tega zavedali. Zakaj mi lahko in on ne? Eni pravijo, da ne more vstat zjutraj, da mu manjka spanca, ja ja... dejansko je res. Vendar to je samo en od primerov, kako si ne vzamemo čas, da bi se z otrokom pogovorili. Kako bi poiskali eno rešitev na problem "tudi otrok bi gledal filem!". Enostavno moja velja in konec.
Povejte, kako otrok bo to, ko odrase?
Odgovor je preprost. Pojdite na ulico in vsak ki ga boste srečali je tak.
"Naš pa ni tak"...
Zame je družina in demokracija to, da se najde rešitev, ki bi ustrezala vsem. VSI morajo biti srečni. Ok. Otrok bo hodil zgodaj spat, filme pa bomo gledali prej vsi skupaj. Obstajajo videoteke, Internet itd. Samo stvar iznajdljivosti. Kaj ste s tem sporočili otroku? "Spoštujemo te kot odraslo in odgovorno osebo. Skrbimo za tvoj spanec, da se boš pravilno razvil in ne želimo te prikrajšat vsega kar tudi sami dobimo"
Kaj se nauči?
"Starši me spoštujejo. Če jih bom potreboval bom vedel, da mi želijo samo dobro (za razliko od tistih, ki otrokom prepovejo) in jih bom lahko vprašal za nasvet. Ne bodo me nadrli (ker nisem manjvreden) ampak mi bodo pomagali in svetovali. Moji strarši so pa res face! Vedno se lahko zanašam na njih, tudi ko kaj zgrešim, mi povedo, kaj sem naredil narobe."
Bistvo je, da nam otrok ni suženj ampak enakovreden.
-
lordek imas prav,malo starsev je tasnih.
otrokom moras biti prijatelj in hkrati star.
-
Ojej! Spet bom osamljena...v svojem mnenju.
Naj čimbolj na kratko povem, da te vrste vzgoja (permisivna) ne bo delovala na dolgi rok. Sicer se zelo lepo sliši, a v praksi to izgleda malo drugače. Svojega otroka ne moreš vzgajati, če mu nisi avtoriteta. Avtoriteta pa si mu s svojim zgledom. Če on verjame vate. S tem želim povedati, da sicer drži to o dogovarjanju, razlaganju, kompromisih, itd,... A to deluje, ko je otrok star tri, štiri, pet let, ko pa zraste v najstnika, pa ne. Ker ne bo zadovoljen s tem, da mu boš rekel, da je nekaj dobro ali ni dobro za njegovo zdravje. Dol mu takrat visi zdravje!
Jaz osebno verjamem v to, da je otroku treba postaviti neke meje. Tudi kasneje bo v življenju naletel na red in pravila, katerih ne bo mogel spreminjati, pa če mu bodo všeč ali ne. On te bo sicer ves čas preizkušal, tipal, do kam lahko gre...
Treba je stati za svojimi odločitvami. Nimamo vedno prav in če ga polomimo, moramo tudi znati reči oprosti. Namen naše vzgoje mora biti ravno v tem, da se bo otrok enkrat "odcepil" od nas in zaživel samostojno življenje. Verjamem pa, vsaj upam, da je tako, da si vsak želi za svojega otroka najboljše in da vsak dela tako, kot se mu najbolj zdi prav. In kot se razlikujemo ljudje med sabo, tako se razlikujejo tudi načini vzgoje. Pa saj si še strokovnjaki niso enotni med sabo.
Za tiste, ki se nagibate k vzgoji otrok, kjer je vse dovoljeno, pa bo zanimivo branje Otroci Summerhilla (nekaj takega).
-
Selena, naz se vsekakor strinjam s tabo. permisivna vzgoja nikakor ni dobra za otroka. otrok rabi meje. vedeti mora, do kod lahko gre. on mora preizkušati in postavljene meje mu bodo dajale občutek varnosti. ne glede na stopnjo permisivnosti pa je zelo pomembno, da je vzgoja zmeraj dosledna.
-
Tudi jaz mislim tako. Težko vzgajaš otroka tako, da se z njim vse fino dogovarjaš in sklepaš kompromise. Namreč kaj kmalu bo sam ugotovil, da zunanji svet ni vedno pripravljen na pogajanja. Pravzaprav bo moral upoštevati pravila in zakone, ne glede na to , ali mu bodo všeč ali ne.
-
Selena, naz se vsekakor strinjam s tabo. permisivna vzgoja nikakor ni dobra za otroka. otrok rabi meje. vedeti mora, do kod lahko gre. on mora preizkušati in postavljene meje mu bodo dajale občutek varnosti. ne glede na stopnjo permisivnosti pa je zelo pomembno, da je vzgoja zmeraj dosledna.
Problem je ravno v tem: KAJ so meje? KAKO jih vsiljevat?
Če se jih bo držal, ker se nas boji, potem smo Zajebali po celi črti. Prej ali slej bo močnejši in to bo za nas slabše. Če bi bilo namesto besede "močnejši" postavljena "modrejši" potem bi nam bilo lepo, tudi če bi nas presegel, kar ne velja za moč....
-
Morda pa datoteka, ki sem jo po mailu dobil spada ravno semle.
http://www.flyupload.com/?fid=3523479
Andres
-
Zdravo!
Absolutne meje pri otrocih morajo biti pri varnosti, morali in pri tem, da se drugim ne sme povzročati škoda; pri vsem ostalem se dogovarjamo in sklenemo kompromis.
Sicer pa je treba otroka jemati kot celega, sebi enakovrednega človeka, ki pa ima manj izkušenj kot mi. Torej mu moramo pomagati, da si te izkšnje nabere.
Menim, da otrok mora vedeti, da v življenju ni vse lepo, da pride tudi do sporov, da se vsi ljudje niso pirpravljeni pogovarjati in poslušati argumentov drugih, da so absolutistični in ......in če sem še malo aktualna, poglejmo našo vlado, ki je vedno bolj diktatorska. Kako naj bo potem povprečen državljan dober?! (To najvajam zato, ker, generalno gledano, smo Slovenci vedno bili hlapci in se temu primerno tudi vedemo.)
Lep pozdrav!
-
Vzgoja otrok po demokrartično? Tako lepo se sliši, ali ne? Sama sem produkt permesivne vzgoje in vem, da otroci dejansko potrebujejo psihološke meje. Zakaj?
Ker jim samo meje in dosledno izpolnjevanje le-teh nudi močno potreben občutek varnosti, ki ga pridobimo v času primarne socialzacije, vendar ni nujno, da je to družina.
Mene pa zanima nekaj drugege, kaj si mislite o alternativnih oblikah družin? Ali kdo dejansko živi v njej?
lp
-
V zgodnjem otroštvu se otrok sprašuje, kako ta svet deluje. Starši mu rečemo "ne smeš tikat noža" medtem ko ga sami veselo uporabljajo. TO je banalen primer za povedat, da se otroka zatira. Ti ne smeš, jaz pa lahko. Otrok razume "jaz sem nekaj manjvreden kot ti". Mi bomo gledali filem, otrok pa spat! S tem smo spet neka nepravična diktatura brez da bi se tega zavedali. Zakaj mi lahko in on ne? Eni pravijo, da ne more vstat zjutraj, da mu manjka spanca, ja ja... dejansko je res. Vendar to je samo en od primerov, kako si ne vzamemo čas, da bi se z otrokom pogovorili. Kako bi poiskali eno rešitev na problem "tudi otrok bi gledal filem!". Enostavno moja velja in konec.
Vsak ima v življenju svojo vlogo, ali jo je sprejel sam ali mu je bila vsiljena, je sekundarnega pomena, tako je moja vloga in odgovornost kot starša, da dvoletnemu otroku prepovem igro z nožem. Če bi sledila tvoji logiki bi dvoletnike poslali v službo, zakaj pa ne , če so enakovredni?
Ne, da niso, igrajo (momentalno) drugo vlogo, dvoletnika pač , če boš imel otroke, se pa spomni name in mi sporoči ali se tvoj otrok res igra z 'metuljčki'
lp
-
Vzgoja otrok po demokrartično? Tako lepo se sliši, ali ne? Sama sem produkt permesivne vzgoje in vem, da otroci dejansko potrebujejo psihološke meje. Zakaj?
Ker jim samo meje in dosledno izpolnjevanje le-teh nudi močno potreben občutek varnosti, ki ga pridobimo v času primarne socialzacije, vendar ni nujno, da je to družina.
Mene pa zanima nekaj drugege, kaj si mislite o alternativnih oblikah družin? Ali kdo dejansko živi v njej?
lp
Odvisno kaj jemlješ kot alternativna družina. Danes je vedno več (in stanje se slabša) alternativnih družin, kot "normalnih". Enoroditeljske družine, družine v kateri starša živita vsak pri svojih starših otroci pa pri enem izmed njih, ločenci živijo pod eno streho,... Večinoma zaradi previsokih cen stanovanj. Pojav je največji v Ljubljani z okolico, kjer so tudi najemnine in cene za nakup najvišje.
Torej če jemlješ to kot alternativno družino, potem jih je lahko najiti.
lp
T.
-
Vzgoja otrok po demokrartično? Tako lepo se sliši, ali ne? Sama sem produkt permesivne vzgoje in vem, da otroci dejansko potrebujejo psihološke meje. Zakaj?
Ker jim samo meje in dosledno izpolnjevanje le-teh nudi močno potreben občutek varnosti, ki ga pridobimo v času primarne socialzacije, vendar ni nujno, da je to družina.
Mene pa zanima nekaj drugege, kaj si mislite o alternativnih oblikah družin? Ali kdo dejansko živi v njej?
lp
dušni osami, ne seksajo in se ne pogovarjajo, ali ni potem boljše
Odvisno kaj jemlješ kot alternativna družina. Danes je vedno več (in stanje se slabša) alternativnih družin, kot "normalnih". Enoroditeljske družine, družine v kateri starša živita vsak pri svojih starših otroci pa pri enem izmed njih, ločenci živijo pod eno streho,... Večinoma zaradi previsokih cen stanovanj. Pojav je največji v Ljubljani z okolico, kjer so tudi najemnine in cene za nakup najvišje.
Torej če jemlješ to kot alternativno družino, potem jih je lahko najiti.
lp
T.
V bistvu sem mislila , na še bolj alternativne tipe družin , ki se vse več pojavljajo.Npr:
mama z otrokom živi z gayovskim kolegom ali tipom, ki sta samo prijatelja; par z otrokom se preseli k drugemu paru z otrokom in furajo skupno gospodinjstvo; zakonca živita še z njeno prijateljico...
Zadnjič sem se pogovarjala s tipom iz Avstralije , ki živi s svojo ženo, otokom in še štirimi prijatelji pod isto streho, komuna scena, češ da je to vse bolj priročno, ker so razlike do sosedov včasih tudi po 100km in da je presenečen koliko takih družin je srečal N.Y. od koder je ravnokar prišel in sva razvila zanimivo debato o tem kaj sploh je družina... Kaj menite vi?
lp
-
Sicer sama v tako alternativni družini ne živim. Jih pa poznam nekaj. Dve mami samohranilki, ki živita skupaj s tretjim kolegom (sicer ni gay...) sta en izmed primerov. Lušni so in vsakdanje življenje jim gre super. Vse se zmenijo, pomagajo si,... Heh včasih se mi zdi, da so boljši "partnerji" kot midva :D.
lp
T.