Spletni simbol
Znanja vseh časov, medicine vseh časov => Theta healing => Topic started by: Maja on July 09, 2021, 01:52:39 PM
-
Da imamo svojo temo za tole, objave kopiram sem in lahko nadaljujemo debato.
Hkrati vabljeni tudi v astrološke sobane.
Nadomestka Tee ali kogarkoli drugega ne moremo pričakovati, niti ne bi rekla, da je njen odhod razlog za propad. Ne gre samo za spremembo v zasedbi, ampak globljo revolucijo.
Razmišljam v smeri, da bi se moral forum popolnoma reorientirati, saj se je, in to si lahko priznamo, veliko "znanosti" izkazalo za (oprostite) bučke. Ljudje s(m)o se spremenili, spregledali, ločili zrnje od plevela. Koliko jih še verjame v polnjenje denarnic, v to, da indigo otroci niso samo navadni razvajenci, v komuniciranje z nadnaravnimi entitetami in pokojniki po instant vikend trčajih, v razne imaginarne placebo terapije ...?
No, pa imamo zanimivo temo: Revizija new age teorij in praks. Zdi se mi, da si mora (in želi) narod po tistem obdobju naliti čistega vina.
Seveda bi pa zelo rada rekla tudi kakšno več oz. veliko kakšnih več :laugh: o astrologiji.
Lepo napisano Maja. Za revizijo, bi bilo skoraj bolje začeti pisati v novo temo. Toda zelo lepo si naštela vse to v tvojem postu. Zanimivo. Tudi sam sem se pogosto spraševal kaj je zdaj s temi indigo otroci, ki so sedaj stari kot moja otroka, torej 22 in 25. Nič posebno ne da od sebe sin, medtem ko hčerka je izvrstna oseba. Mnogi bi ji rekli indigo otrok, vendar ona je povzela prav veliko po liniji moje mame, saj ravno takšna je bila moja stara mama, rojena 1906, torej veliko pred časom indigo otrok. Več kot to. V času njenega rojstva niti niso vedeli, kaj pomeni beseda indigo.
Mislim, da se nismo tako hudo spremenili. Ločil pa nas je način življenja in tempo, ter predvsem način komuniciranja, ki danes ni več isti kot je bil samo pred nekaj leti. Ali več kot to. Načn komuniciranja ni več isti, kot takrat ko smo forum ustanovili. Kot pomnim je bilo to leta 2003. Naša naloga za danes. Kaj smo delali in kakšni smo bili leta 2003, kakšni leta 2010. kakšni leta 2017 in danes.
In seveda Maja. Tudi sam pogrešam bolj globoke razprave o astrologiji, iste, kot so nekoč že bile.
Andres
evo pa imamo malo bolj poglobljeno debato... ;)
no, glede polnjenja denarnic ne vem kaj naj si mislim, vsekakor pa verjamem v kreiranje lastne stvarnosti...
ljudje s svojimi misli in občutki dejansko kreiramo svoj svet...smo kreatorji...
glede indigo otrok...hm kar jih jaz poznam, so res bolj razvajenci...so pa tudi bolj ozaveščeni kar se tiče varovanja našega planeta...
skoraj vsi ločujejo odpadke, so dokaj sočutni do živali, ne jedo mesa, pijejo vodo in živijo bolj zdravo kot smo mi...
po drugi strani so nove odvisnosti od tehnologije...tako, da imamo verjetno oba pola tudi med indigo otroci...
sicer verjamem v energije, verjamem, da se da komunicirati tudi telepatsko, a resnica je, da marsikdo to izkorišča za svoj dobiček...oz je na trgu mnogo šarlatanov, ki izkoriščajo trenutno šibkost posameznika, ki se v stiski opira na vse mogoče potencialne rešitve...
kako ločiti zrno od plev je večno vprašanje v vsej zgodovini človeka in ne vem, kako ga izkoreniniti...
mogoče bi bilo res fajn, če se odpre nova tema, kjer se bomo lahko malo več razpisali...upam;)
maja, a lahko ti to narediš? in mogoče preneseš v novo temo še te naše zapise tukaj?
Evo, pristavljam piskerček.
Res je, mišljenje o marsikateri stvari se je spremenilo. Konec koncev se pojavlja vse več dvomov v to, da neka "veda" dejansko deluje. Poglejmo samo Theta Healing. Že tukaj imamo konkretno razliko v mišljenju. Pa vseeno je Iza najbolje od nje izkoristila sebi v prid in si življenje res lepo uredila, skreirala.
Tudi jaz pogrešam astrološke debate. Konkretne, utemeljene. Tudi mi smo zrastli, vmes je prešlo mnogo planetov, veliko izkušenj bi lahko delili, če bi le hoteli.
-
Ker ste kot prvo temo omenile Indigo otroke in ker mi ni bilo povsem jasno, kdo so ti otroci sem malo poiskala in našla članek, ki mi je vse skupaj malo razjasnil. Nikakor ne želim podcenjevati vašega znanja, ker vem da ste tu doma, ampak sem se odločila, da vam posredujem Link z namenom, da bo mogoče odprl debato naprej v tej smeri.
https://www.slovenec.org/2018/01/29/kdo-so-indigo-otroci/
-
Prav lepo, da si to odprla Maja.
Takoj bom napisal od teh Indigo otrok za katere je Sanjalka napisala, da so resda bolj razvajeni, vendar živijo bolj zdravo, ločujejo odpadke ipd. Bo to držalo? Mislim da ne. Še nikoli v zgodovini planeta se ni žrlo toliko svinjarije kot danes. Mladi, torej indigo otroci se nažirajo s hamburgerji in pijejo energijske napitke ipd. Malinovca ne povohajo, kaj so žganci pa itak ne vedo. Nekoč so mladi pili in kadili. Danes se drogirajo. Najslabše pridejo tisti ki so dolgo na drogah in od njih družba nima nič, zato pogosto tudi prej odidejo.
Andres
-
Indigo otroci so mladiči staršev, ki niso bili zreli za starševstvo. Današnje življenjske razmere so pokazale, koliko ljudi ima res sposobnost vzgojiti kvalitetnega človeka. Včasih je družba delovala drugače, čas je tekel drugače, vloge staršev so bile bolj jasne. Če se spominjam svojega otroštva ... Večina populacije je delalo normalen delovnik, 6-14, 14-22, nekateri tudi v nočnih izmenah. Tudi v naši družini je bilo tako. Mami in oče sta se izmenjavala tako, da je vedno bil nekdo doma, včasih je vskočila stara mama, a samo do takrat, ko sva odšla v šolo.
Zdaj je drugače. Delo poteka v čudnih izmenah (9-17, 10-18), je tudi drugačne narave. Prej je bila bolj razširjena proizvodnja, zdaj prodaja, storitve ... Treba je biti na telefonu, ko so stranke voljne. Kdo sicer rad reče, da so včasih bolj delali kot zdaj, vse je bilo bolj fizično, ampak današnje delo vzame celega človeka, mu zasede in obsede tudi glavo. Starši porivajo otroke k starim staršem, tetam, sosedom ... Tu jemljem za primer svojega partnerja, ki je 9 let mlajši od mene. Doma družinsko podjetje, mami ga je rodila premlada, oče je bil odsoten, celo otroštvo je preživel pri starih starših in še zdaj pri njem opažam posledice pomanjkanja občutka doma. K sreči je zelo inteligenten in zagnan človek, zelo poslovno uspešen, čustveno zrel - včasih mu rečem, da se je staršem totalno sfižil, ker povprečen osebek bi ob taki vzgoji zrasel v indigo otroka. :laugh:
Naj vmes dodam, da ne mečem vseh v isti koš, ne iz naše generacije ne današnjih.
Imam tudi teorijo, da je za indigo otroka poskrbela devetletka. V našem sistemu smo učitelje spoštovali, poznali smo svoje odgovornosti. Razred je bil sestavljen iz učencev, ki so bili povprečni, po uspehu dobri ali prav dobri. 4 ali 5 v razredu je bilo odličnjakov (se pohvalim, to smo bili mi), kakšen primer je bil zadostnega uspeha, nezadosten je bil kakšen v celotni generaciji. Zdaj je sistem preveč demokratičen, učenci so razdeljeni na stopnje in lahko je vsak odličnjak. Šusa se mu ne sme kar napisati opisne ocene so zapisane tako, da se v njih opredeli, kaj učenec zna, nikakor ne smejo namigniti, česa ne (npr. našteje števila do 10, našteje števila do 2 :laugh:, ne sme se omeniti, da ne zna šteti do 1 - ampak šteje do 0). Človeka se ne pripravi na življenje, kjer selekcija prej ali slej udari.
Morda so se v času indigo teorije začeli res zavedati, da so ti otroci drugačni in so to lepo zapakirali v embalažo, ki jo je izdelal new age stroj. Niso si hoteli priznati, da so zavozili, raje so zapisali ugotovitve, ki so zelo neposrečeno zakamuflirale njihov poraz.
Theta Healing in knjiga Skrivnost sta bila nekakšen vstop v new age dobo. Pa en Happy Happy klan se je pojavil takrat ... :laugh: Narod se je nenadoma prebudil, sami razsvetljenci, jasnovidci, mediji, manifestatorji, čarovniki. Že prvih od naštetega je v populaciji zelo majhen %, kaj šele ostalih (vrednost teži k 0).
Vikend tečaj ob plačani zajetni vsoti zagotavlja nadnaravne sposobnosti, pilula za srečo. To bolj ali manj glasno govori o tem, da denar v današnjem času kupi vse.
Theto sem poskusila spoznati, kot k vsaki stvari sem pristopila stvarno brez pretiranih pričakovanj. Samo pomanjkanje domišljije in svoj prizemljeni realizem krivim (oz. se jima lahko zahvalim), da nikoli nisem videla, čutila ali doživela česa, kar naj bi po teoriji morala. Kar lahko ljudem sporočim v zvezi s tem, je: Kar si zamislimo, ni nujno resnično.
Pokojna stara mama ni sporočila ničesar - sporočilo je posameznikova lastna ideja, kaj naj bi povedala.
Vpogled v svet duš ni bil resničen - govori le želja, da bi z onim bila sorodni duši in bosta postala par, četudi on zelo jasno ne kaže interesa.
Denarnica se ne bo napolnila sama od sebe, lahko pa obred polnjenja okrepi in podaljša upanje in potrpežljivost.
ljudje s svojimi misli in občutki dejansko kreiramo svoj svet...smo kreatorji..
Smo kreatorji očal, skozi kakršna gledamo na svet, ne moremo pa vplivati na absolutno resnico. Subjektivna zaznava določene zadeve vpliva na čustven odziv, ne vpliva pa na dejansko (fizično) stanje. Kozarec je za nekoga na pol prazen, na pol poln, v absolutni resnici samo JE.
Verjamem v to, da občutimo energijo, da pride do telepatije (ampak te fenomene jemljem kot izredne in zelo naključne) tudi imam vero v nekaj višjega, čemur ne pravim Bog, Kreator, Buda, Alah je vse bolj popularen, Angel, Veliki sedmeronožec ali karkoli, ampak tok življenja. Življenje pa jemljem tako, kot je, saj sem na ta način najbolj v stiku z njim in s seboj. Iskrenost do same sebe in poštena obravnava tistega, kar JE.
Dobrodošle tudi vaše izkušnje. Bolj kot občutki, da je nekdo bolj srečen, ker je na to in to začel gledati drugače (ker kozarec še vedno samo JE), ampak fizične manifestacije.
Se je komu čudežno v denarnici pojavil petstotak?
Ali pa morda zdravniško potrdilo, da se je bolezen ozdravila ali da je zanositev uspela zaradi neke nevidne in plačljive terapije?
Karkoli drugega?
Tudi jaz pogrešam astrološke debate. Konkretne, utemeljene. Tudi mi smo zrastli, vmes je prešlo mnogo planetov, veliko izkušenj bi lahko delili, če bi le hoteli.
Dobrodošla.
Iz principa ne bom začela jaz. ;D
-
Kot sem jaz razumela, so indigo otroci posebno otroci. Zato se mi zdi, da njihovih navad, razmišljanja, načina prehranjevanja itd. ne smemo dajati v neko splošno skupino, so pač posebni. Vzgoja ima sicer tudi delež pri tem, kako se v življenju razvijajo. Si pa verjetno niti niso pustili preveč vplivati od okolice. Imajo svoje vrste razmišljanja, ki lahko vpliva na to, da jih imamo za neke vrste upornike, kar najbrž tudi so. Ni pa to vedno slabo. Kako se oni počutijo? Se počutijo da so drugačni, da jih družba morda ne sprejema... ?Mislim, da je še polno vprašanj.
-
Kot sem jaz razumela, so indigo otroci posebno otroci. Zato se mi zdi, da njihovih navad, razmišljanja, načina prehranjevanja itd. ne smemo dajati v neko splošno skupino, so pač posebni. Vzgoja ima sicer tudi delež pri tem, kako se v življenju razvijajo. Si pa verjetno niti niso pustili preveč vplivati od okolice. Imajo svoje vrste razmišljanja, ki lahko vpliva na to, da jih imamo za neke vrste upornike, kar najbrž tudi so. Ni pa to vedno slabo. Kako se oni počutijo? Se počutijo da so drugačni, da jih družba morda ne sprejema... ?Mislim, da je še polno vprašanj.
Nekako tako. Prav si razumela.
Andres
-
Kot sem jaz razumela, so indigo otroci posebno otroci. Zato se mi zdi, da njihovih navad, razmišljanja, načina prehranjevanja itd. ne smemo dajati v neko splošno skupino, so pač posebni. Vzgoja ima sicer tudi delež pri tem, kako se v življenju razvijajo. Si pa verjetno niti niso pustili preveč vplivati od okolice. Imajo svoje vrste razmišljanja, ki lahko vpliva na to, da jih imamo za neke vrste upornike, kar najbrž tudi so. Ni pa to vedno slabo. Kako se oni počutijo? Se počutijo da so drugačni, da jih družba morda ne sprejema... ?Mislim, da je še polno vprašanj.
Bom najprej na to odgovorila, potem se pa lotila odgovora Maje.
Evo, torej, za moje pojme smo nekako sami "skovali" izraz indigo otroci, ker smo želeli, da so otroci posebni. Pa so res? Mar niso tudi v naši generaciji obstajali posebni otroci, pa jim nismo dajali nikakršnih oznak? Ali pa so današnji moderni starši zgolj želeli, da so njihovi otroci posebni in so jih enostavno označili z indigo otroci in jim popuščali pri vzgoji, rezultat je pa bolj ali manj klavrn.
Uporniki pri čem? Vse preveč se poudarja to, da je potrebno se nečemu upreti. Mhm, zakaj že? Mar ni vzgoja tudi skupek nekih pravil, ki jih starš kot avtoriteta postavlja? Naloga staršev je, da otroka vzgoji v zrelega, odgovornega, samostojnega človeka, ki bo znal spoštovati avtoriteto in pravila, vseeno pa bo ohranil zdrav razum in se "uprl" na primeren način, ne pa da ruši vse povprek. Ne vem, no ... Ta permisivna vzgoja t.i. indigo otrok je meni, žal, popolnoma zgrešena.
-
Potem pa ne iščimo vzroke pri otrocih, ki so pač to, v kar so bili vzgojeni, ampak pri starših. Tudi v prejšnjih generacijah so bili otroci, ki so se upirali predvsem staršem, ne toliko ostali družbi. Veliko teh uporniških otrok je v svojem življenju in iz svojega življenja nekaj naredilo, poznamo nekaj takih zgodb. Žal smo jim to pogosto priznali šele ko za njih to ni bilo več pomembno. V času njihovega odraščanja je bila mati (običajno) doma, skrbela je za njihovo vzgojo in delovne navade, seveda tako kot je znala, kakršne vzgoje je bila deležna sama. So pa bile tudi mame, ki so bile preproste, vendar so bile inteligentne, odprtega duha in so otrokom znale odgovarjati na nešteta vprašanja ki jih otrok zastavlja, ne samo odgovoriti: "zato, ker sem jaz tako rekla" ali "ali nimaš nobenega pametnega dela" (ko te vidi s knjigo v roki), ali "počakaj, ko bo prišel oče domov, ti bo že izbil to iz glave".
Oče je bil takrat največkrat le avtoriteta, ki jo je bilo potrebno spoštovati.
Z zaposlovanjem žensk se je način vzgoje spreminjal, spreminjale so se tudi vloge v družinah. Zaradi tega, ker nekateri starši niso znali ali hoteli sprejeti teh novih vlog, je prišlo tudi do tega, da so bili otroci nesigurni, razdvojeni med oba starša, čustveno prizadeti ali zavrti in so se morali zanesti naše, in posledica je, da so se razvijali na svoj način.
-
Ooo, vsekakor je krivda na strani staršev! Da ne bo pomote! Saj pravim, tako imenovana permisivna vzgoja je terjala svoje. Če se otrokom preveč popušča, pristanemo tam, kjer smo sedaj. Mi vsi smo imeli "trdo" roko oz smo se vsaj zavedali odgovornosti in avtoritete, sedanja mladina pa, žal, ne več. In tu nastane problem. In potem zavijemo v celofan indigo otrok, ker, hej, nekje pač moram najti razlog, da se je zalomilo, kajne?
-
Najbrž res, ampak ne zdi se mi pošteno do teh otrok. Če pa je že tako, pa začnimo razmišljati, kaj pa sedaj? Ali lahko kaj spremenimo, ali smo se sposobni vživeti v njihovo kožo? Če bi jih znali pravilno razumeti, ali bi lahko spremenili njihovo razmišljanje, njihovo psiho? Ali bi lahko razumeli za kaj se borijo, kaj želijo narediti v življenju ali iz svojega življenja. Verjetno si sami ne znajo. In kam to pelje, v traume, v jemanje drog, samomore, nasilništvo... Zelo lahko je nekoga enostavno očrniti. Pomagati je težje.
-
Lumpi, še vedno predpostavljamo, da indigo otroci dejansko obstajajo. Jaz menim, da NE obstajajo. To je razlika med nama.
-
Kot je že Saša ali ena druga zgoraj napisala, so bili tudi prej ljudje podobni opisu indigo otrok. Ta ime so si nekako začeli povzdigovati, še najbolj med leti 1990-2000. Opisovalo se je kot da bodo na zemlji nekakšni geniji, tudi duhovni geniji, z drugimi principi delovanja ipd ipd.
No, glede na vse to je bila moja stara mama rojena leta 1906 in brez dvoma veliko bolj indigo ženska kot to vidimo pri mladih danes.
Andres
-
Po povratku z morja prilagam popis svojih misli. :)
Strinjam se, da se je forum znašel na prelomnici. Da so se nekatere teme izpele, da smo prišli do svojih zaključkov, da smo se tudi sami spremenili.
Zase lahko rečem, da ne glede na to, ali sem se z zapisi strinjala ali ne, ali sem v nekaj verjela ali ne, sem čutila, da nas povezuje želja po medsebojni pomoči in podpori. In to je vredno negovati.
Kako pa sama dojemam »kozarec z vodo« (prispodoba mi je všeč)…
Vsaka (znanstvena) veda se nadgrajuje in gnete na osnovi izkušenj, dokazov, spoznanj, … in če prevagajo argumenti, ki ne potrdijo hipotez, in zmanjka strokovnjakov, ki bi doprinašali nova znanja in vedo soustvarjali, slednja zamre. Procesi pa so seveda dolgotrajni, tudi več sto ali tisočletni. Nekatere duhovne prakse, ki smo se jih posluževali (no, jih raziskovali) tukaj, so vzniknile »čez noč« in posledično imele precej kratko življenjsko dobo. Imele so svojega "vodjo" in kar nekaj relativno slabo kritičnih »privržencev«, zadovoljnih z razlago »ve se, da je tako«, konkretnih primerov pa ni bilo prav veliko na razpolago.
Ni je bolj osebne stvari od duhovnosti.
Gre za sfero osebnih izkušenj, potreb, občutkov. Enako je z razumevanjem Boga, ki zame pomeni življenjsko silo, ki se pretaka skozi vse nas. In nas tudi povezuje. Je kot most med nami oz. vsem, kar je.
Kaj tukaj lahko doprinese »trgovec z Bogom«?
Osebno ne verjamem, da ima Theta kaj pri tem, da nekdo finančno obogati. Theta praktikov oz. uporabnikov te metode je na desettisoče. Obogatel je zelo majhen procent, kar je po statistiki čisto pričakovana količina. Slednja ima bore malo oz. NIČ s to metodo, saj je istočasno »obogatel« enak procent posameznikov, ki za Theto še slišali niso.
Enako je s statistiko ozdravljenih po katerikoli že »duhovni praksi«.
Pod vplivom s Theto »aromatiziranega« finančnega uspeha je nadvse priročno množici prodajati zveneče recepte. Namero pošlješ v vesolje in te ves Univerzum, skupaj z vnebovzetnimi mojstri in ostalimi nezemeljskimi bitji, podpre pri tem, da se namera, želja, ideja uresniči, saj je slednja ob izvajanju te tehnike podkrepljena z božansko energijo, ki se v vesolju pretvori v realnost in zmanifestira v… karkoli si že znaš zamisliti. Da je vse skupaj še bolj prepričljivo, plačaš lepo vsoto za tridnevni tečaj.
Pri vsej zadetosti od čudodelnega vikend paketa kar pozabiš, da si nekoč čisto uspešno prakticiral povsem zemeljsko različico recepta, ki se je glasil in se še vedno glasi:
Zabij si v glavo projekt in ga izpelji!
Posamezniki so obogateli, ker so v prvi vrsti precej garali, bili disciplinirani, inteligentni, svoj posel so obvladali, na svojem področju so imeli ogromno znanja. »Theto« lahko pri tem lahkoverno vključimo v koncept tako, da je predstavljala enega ključnih faktorjev (če ne glavnega in edinega, ker tudi znanje si baje lahko naložiš). No, sama sem mnenja, da gre za tisto piko na i, ki ob vsem znanju in disciplini ni bila nič drugega kot kanček sreče, ki jo pa nujno potrebuješ.
Enako, kot pri loteriji.
Aja, saj se še vsi spomnimo, da so igre na srečo ene izmed tistih aktivnosti, pri katerih pa Theta ni uporabna. Zakaj že? Premajhna količina zadetkov, da bi upravičila metodo? Preveliko tveganje, da bi narod spregledal prevaro?
O indigo otrocih sem nekaj pred leti že napisala in še vedno menim enako. Konstrukt narcistične družbe, egocentričnih staršev, ki ideje o svoji superiornosti projicirajo na otroke. Napak »nimajo« oz. si jih ne priznajo, namesto tega iščejo načine, kako glorificirati nesprejemljivo obnašanje svojih otrok. Izgubili so stik z realnostjo.
Ne vidim avre (oz. ne vem, da bi jo), zato o indigo modrem siju, ki naj bi obdajal te ljudi, ne morem soditi. Je pa dejstvo, da so izjemni posamezniki, ki so pozitivno doprinašali družbi, obstajali v vseh obdobjih. Zagotovo obstajajo in vedno so obstajali ljudje z visoko senzibilnostjo, zavestjo, inteligentnostjo oz. kakorkoli že vsemu skupaj lahko rečemo. Nekateri imajo močno izgrajen moralni, vrednostni sistem, ki ne temelji na materialnem obilju (kar nikakor ne pomeni, da ga ne morejo imeti). Močno se zavedajo samih sebe in sveta okoli sebe. Imajo zdravo samozavest.
Sama ne opažam, da bi bilo v današnjem času takih kaj več kot jih je bilo dvajset let nazaj, ideja o ločevanju odpadkov pa ni zrasla v glavah »indigo populacije«, temveč v generacijah pred njo. In ideja se ni začela uresničevati v kratkem času, temveč je šlo za sistematične in več-desetletne projekte ozaveščanja in spreminjanja navad. In kljub »napredku« še vedno obstajajo razlike med posamezniki. Nekateri so ekološki, ker je to trend in to izkoriščajo za svojih 5 minut slave, drugi vidijo v tem priložnost za zaslužek, tretji preprosto sledijo, ker potrebujejo jasna navodila za svoje delovanje. Vsekakor pa obstajajo tudi taki s pristno občutljivostjo do okolja, tako slavni kot povsem neznani; med slednjimi so nekateri z dušo, srcem in glavo tako zatopljeni v uresničevanje svojih plemenitih vizij, da za slavo sploh časa nimajo.
Astrologijo bom raziskovala še naprej, čeprav po mojih dosedanjih izkušnjah tudi tukaj precej dobro deluje statistika. Vsaj v mojem primeru žal premalo »zadetkov«, da bi se nanjo lahko v konkretni meri zanesla. Človek in življenje sta preveč kompleksna, da bi ju na osnovi izrisa astrološke karte lahko tolmačil astrolog, pa naj bo še tako vešč svoje »znanosti«. Človekov intelekt je preveč obsežen in večplasten, da bi ga lahko opisal npr. Merkur, vsem stopinjam in aspektom navkljub. Če izhajam čisto iz svojega področja, znotraj katerega rastem že praktično od rojstva. Zilijon preštudiranih knjig z različnih področij, deset let študija, umeščanja, vzponi, padci, spoznanja, dognanja, opuščanja, (pre)usmeritve, teorija, praksa, domovina, tujina, jeziki, kulture, talenti, družboslovje, naravoslovje… ni konca, če se lotim naštevati. Tudi učenja ne.
Ne drznem si niti pomisliti, da bi, ma niti po tridesetih astroloških tečajih, nekomu, recimo nevrokirurgu, iz karte tolmačila njegovo poslanstvo, poklicno življenje, potek dogodkov. Vse skupaj je namreč enako kompleksno kot njegov poklic, o katerem bi morda lahko do neke mere sodil astrolog, ki bi bil tudi sam nevrokirurg.
Kar imamo v življenju, smo si do neke mere skreirali sami. Priznam, tudi sama se večkrat zalotim pri tem, da se med uspešnim obdobjem tolčem po prsih. Prepustim se sanjarjenju, da sem herojka, ki sem si znala čisto hud lajf skreirati. Potem pa fašem drisko, ki me spomni na to, da sem pozabila na svojo silno vrednoto, ki se ji reče ponižnost.
Enostavno popolna »samokreacija« lastnega življenja ne more obstajati. Ker bi v tem primeru vedno šlo na račun nekoga drugega. Ker mora obstajati ravnovesje. Ker morata biti obe strani za. In tako naprej. Ideja gre v prodajo, dokler »trgovca z motivacijskimi pridigami« ne napadejo pitekantropi, mu skrivijo las ali dva in ga pahnejo v bankrot. Tega si zagotovo ni sam skreiral, ker si pitekantropa niti zamisliti ni znal. Pa se mu je vseeno zmanifestiral.
Nekoč sem v nekem intervjuju zasledila obrazložitev, kaj se zgodi, če istočasno dva manifestirata ravno nasprotni ideji. Odgovor se je glasil, da "potem pač zmaga močnejši".
Kako gre to skupaj s konceptom »v najvišje dobro vseh vpletenih«? Ja, verjetno bi obstajalo tisoč razlag, argumentov, novih vprašanj… brez konca.
Toliko zaenkrat o kozarcu z moje strani.
Ne vem, če ni to moj najdaljši post do sedaj, manjka pa seveda vsebinski predlog za naprej.
-
Ooooo kako fajn, da se je spet nekaj začelo dogajat...
Kaj deluje in kaj ne...jaz bom pa rekla takole.
Deluje, vsaka stvar deluje, če imaš le dovolj verovanja v to da deluje...
Glede thete in polnjenja denarnic naj povem, da se mi je 2x napolnila denarnica. Šlo je za čit neplaniran in nepričakovan denar...
Ni govora sicer o neki bajni vsoti, ampak denarnicac pa je bila polna (se pravi dovolj je bilo v njej).
Drugič pri polnjenju dedarnic se spomnim, da je moj pustil v žepu denar, ki sem ga našla ko sem dala cunje prat...in sem ga lahko obdržala.
Pa tut ni bilo sicer nevem kolko...malo pa tut ne.
ja, lahko je šlo za naklučje, ampak se je zgodilo dejansko po polnjenju...zakaj nebi pripisala te denarce ravno polnjenju ;)
Nikoli nebom pozabila tudi Tejinih besed, ko mi je napisala da je videla v mojem naročju angelčka...bi je moj otrok.
Bi mi to napisala, če med seanso nebi mela otroka v naročju? ...in ni vedela da mam otroka takrat poleg sebe.
Čudovitoooooo.
Tea OBJEEEEM...vem da si z nami.
...pa da nebom samo pri theti...meni (osebno meni) ful pomenijo angelski znaki...ne vsi, ampak prav poseben znak ima mavrica in belo pero.
Ti dve VEDNO prideta z razlogom...oz. jih vidim z razlogom.
Tudi 444 in 777 sta zame pomembni in mi zmerom nekaj sporočita...za ostale številke ne morem tega rečti...aja pa 555 me dejansko vedno opozoriji, ko naj ne razmetavam denarja po nepotrebnem. Vedno ko vidim 555 pridem v situacijo da bi kupila neko bedarijo (seveda sem jaz prepričana drugače...). In v kolikor ne upoštevam teh 555 se izkaže da sem naredila bedarijo. Dokazano že večkrat!
Indigo otroci....tega ne bom komentirala....nimam dovolj podlage, poleg tega pa tudi moje mnenje ni ravno "slovnično pravilno" ;D ;D ;D
Bolj nekaj v smislu kot nekoč čisto normalno živahne otroke danes v tem času označujejo kot "hiperaktivni" otroci.
Če otrok pri pregledu ne more stat na miru je že označen kot hiperaktiven...
če ne odgovarja pa bi ga takoj poslali k psihologu...ker sramežljivih otrok kao več ni.
V vsem "svojem svetu" pa spoštujem mnenje vsakega od vas in dejansko mi je lepo in zanimivo brat kako imamo različne poglede na vse.
Tudi glede knjige Skrivnost, in življenje po njenem principu....
Tudi tu bom rekla da so stvari v katere sem bila 100% prepričana...se pravi da ni bilo variante, da bi bila pripravljena sprejeti manj, so šle skozi. To je tisto, ko se za nekaj odločiš da "TAKO BO, IN NIKAKOR DRUGAČE" prideš do tega - vsaj jaz....ko pa sem v nekaj prepričana tudi 99% in lahko je samo 1% dvoma...eeeee, takrat pa tisti en procent dvoma premaga 99%. Žal... in spet bom rekla "vsaj pri meni je tako"
-
Različna mnenja so fajn. :) Upam, da se bo dogajalo še naprej.
Jaz verjamem v moč avtosugestije (ali afirmacij ipd., saj gre za podobne zadeve, samo drugače zapakirane). Misli imajo veliko moč, nekje sem prebrala, da pretirano negativno razmišljanje ali kronična zagrenjenost povzročita zmanjšanje nekaterih funkcij v možganih, slabšata spomin ipd. Gre za kemične procese, ki so znanstveno dokazani.
S tem v zvezi verjamem, da so različne oblike meditacij, sproščanj oz. tehnik, ki pomagajo “usmeriti misli”, jih imeti pod kontrolo, lahko še kako koristne. Ker pa smo ljudje različni, bo lahko neka “izoblikovana tehnika” pri vsakemu delovala drugače, saj so naši “duševni delci” različno razporejeni, oblikovani, ustvarjajo različne predispozicije in različno reagirajo. Pišem seveda laično, kot si pač sama predstavljam. Tehnike, ki so znanstveno podkrepljene, se mi zdi, da upoštevajo ta vidik, nekatere oblike meditacij ti priporoči tudi zdravnik.
Novonastale “new age” zdravilne oz. duhovne prakse pa vsebujejo natančno določene afirmacije (včasih tudi telesne geste), ki se začnejo s to in to besedo, nadaljujejo v to in to potovanje v vesolje in nazaj, zaključijo pa s točno določenimi tremi besedami, ki jih je potrebno nujno izreči, da stvar deluje oz. da zaključiš proces. Deluje mi kot “dokaj premišljeno” načrtovana metoda, programirana z namenom, da bo služila zgolj in samo tistemu, ki jo je “iznašel”. Oziroma nekemu vodji. Ravno zato, ker je popolnoma neosebna in na nek način “vsiljena”.
Da ne bo pomote, po tem principu deluje tudi marsikaj, kar obstaja že tisočletja.
No, jaz skoraj vsak večer pred spanjem molim. Molitve mi med drugim pomagajo zaspati, sestavljene pa so iz čisto osebnih slik, besed, predstav,… z nekaj nastavki iz poznanih praks. :)
Glede številk in podobnega…
Odkar sem prebrala, da so povezana s sporočili od zgoraj, jih povsod vidim.
Odkar sem slišala, da peresa simbolizirajo angele, mi pogosto prekrižajo pot.
Enako je s polnjenjem denarnic. Ko smo jih polnili, sem seveda opažala denar na mestih, ki jim sicer ne bi posvečala pozornosti. Razveselila sem se kovancev, ki jih je partner pustil v predalu, “pozabila” pa na bankovec, ki sem ga našla nekaj dni prej v nekih x gatah.
Saj ne rečem. Vse te stvari te navdajo z veseljem in optimizmom, ti polepšajo dan, preženejo negativne misli, so kot neka lučka, ki zasveti v temi. In zato je v njih lepo verjeti. :)
-
Vse te stvari te navdajo z veseljem in optimizmom, ti polepšajo dan, preženejo negativne misli, so kot neka lučka, ki zasveti v temi. In zato je v njih lepo verjeti. :)
🥰 to je to!
-
... jaz sem kot srednješolka mela eno svojo metodo, ki mi je dala odgovor "DA ali NE"
Šlo je pa takole...
Nikoli nisem sedela v prvi vrsti... vedno bolj zadaj nekje.
Potem sem si v mislih postavila vprasanje na katerega je blo mogoče odgovoriti z DA ali NE, in se osredotočila na enega od sošolcev/sošolk pred mano. V kolikor se je ta oseba v času ko sem štela do 10 obrnila proti oknu je bil odgovor DA, v kolikor glave ni obrnila proti oknu v tem času, je bil pa odgovor NE.
In verjeli ali ne, dejansko je funkcioniralo ;D ;D ;D.
Vcasih sem se smejala sama sebi ampak bilo je zabavno.
... pa še cas mi je hitro minil.
-
... jaz sem kot srednješolka mela eno svojo metodo, ki mi je dala odgovor "DA ali NE"
Šlo je pa takole...
Nikoli nisem sedela v prvi vrsti... vedno bolj zadaj nekje.
Potem sem si v mislih postavila vprasanje na katerega je blo mogoče odgovoriti z DA ali NE, in se osredotočila na enega od sošolcev/sošolk pred mano. V kolikor se je ta oseba v času ko sem štela do 10 obrnila proti oknu je bil odgovor DA, v kolikor glave ni obrnila proti oknu v tem času, je bil pa odgovor NE.
In verjeli ali ne, dejansko je funkcioniralo ;D ;D ;D.
Vcasih sem se smejala sama sebi ampak bilo je zabavno.
... pa še cas mi je hitro minil.
To si že takrat nekaj v zvezi s telepatijo kreirala. :) Zanmvio.
Andres
-
No, take stvari pa tudi sama počnem že od malega.
Na vse možne načine.
Kot otrok sem npr. si na poti v vrtec zadala, da moram prehoditi točno določeno število korakov, da se bo nekaj dobro izšlo.
Če nisem mogla izpeljati zadane naloge (mi je kdo preprečil ali kaj podobnega), sem bila precej živčna in nemirna.
Na poti čez cesto sem morala hoditi po črtah in pri tem ne stopiti čez rob polja. Da je bilo potem vse ok.
Vse se je moralo enakomerno porazdeliti na parne polovice, npr. 20 korakov z levo in 20 korakov z desno nogo.
Če nisem zaključila z desno, sem bila čisto živčna, odpravila sem se celo nazaj in "popravila hojo".
Imela sem in še vedno imam še kar nekaj obsesij, ki so še precej bolj "na hard".
Strokovno temu rečejo obsesivno kompulzivna motnja. :)
Tudi obračanja glav in premikanja nog sem "izvajala" skozi vse šolanje, z enakim namenom, dobiti odgovor DA ali NE. Ali pa si zagotoviti nek pozitiven izid.
Glede na to, da marsikaj počnem že več kot 40 let, sem najbrž zadovoljna z rezultati. :D
(Ker naloge pač ponavljam, dokler se ne izide.)
-
Pika, me veseli, da si odprla tematiko, da je sedaj dokazano, kako negativne misli vplivajo na določene možganske procese v telesu. Ravno o tem sem v zadnjem letu res ogromno brala. Pa o epigenetiki, ki prihaja v ospredje, tudi.
Tudi jaz vidim težavo, če že izpostavljamo theto, v tem, da to deluje zgolj in samo za enega. Kje smo pa potem? Do določene mere lahko deluje tudi zame, vendar ne v taki meri kot za ustanovitelja te tehnike. Sploh pa ne morem preboleti tega, da bi morala, če želim biti uspešna v nečem, opustiti neko drugo tehniko. Theta, recimo, na nek način prepoveduje kakšne druge stvari. Enako Reconnection. Če želiš, da deluje, potem moraš prakticirati to in zgolj samo to. Mhm, zakaj že? Mar ni potem to enako, kot če bi imeli neko religijo, ki skuša svoje sledilce pridobiti in si jih podjarmiti s tem, da jim prepoveduje izvajanje katere koli druge prakse? Ne vem, no, nikoli si nisem bila na ti z omejitvami.
Nadalje mi enako tako ne ustreza še marsikaj drugega. V redu, naj za nekoga deluje, zame pač ne. Rajši imam to, da realno prevetrim svoje izkušnje, svojo moč, če lahko temu tako rečemo, in potem grem iz tega naprej. Četudi verjamem astrologiji, bom vedno pri interpretaciji obdržala tisti svoj, hm, kanček dvoma ali pa bolje rečeno realizma, ko bom imela pred seboj neko interpretacijo.
V tem trenutku mi je morda še najbližje epigenetika, ki jo postavljam v ospredje pri sebi do te mere, da ko se "zalotim", da sem v stanju žrtve, da se pritožujem nad nečim ali pa da sem zgolj pain in the ass, enostavno samo sebe ustavim, si rečem dovolj in me milo rečeno vzdušje pač mine. No, tukaj lahko rečem, da epigenetika ali pa avtosugestija, če želite, pač deluje.
Ali obstajajo višje energije? Da, obstajajo, vsaj zame. Vseeno pa je v poplavi vseh informacij in new age-ovskih teorij včasih izjemno težko ločiti zrno od plev. Zato bom vsako novo stvar, na katero naletim, še vseeno gledala skozi oči realizma in skepticizma. Zaradi svojega lastnega zdravja, ne česa drugega.
-
No...jaz kot jaz, ki se nikakor ne uspem nikjer držat nekih ustaljenih pravil, in ki res moram vedno nekje nekaj narest po svoje, se tudi pri vseh teh tehnikah nikoli nisem držala strogih pravil. Ne pri metanju kart, ne pri theti, in ne pri drugih tehnikah ki so mi pri srcu.
Nekako iz vsake tehnike potegnem način ki je meni všeč... ki mi leži.
Ciganke npr. nikoli, ampak reeees nikoli nisem mogla metat po teh ustaljenih in "predpisanih" polaganjih. Enostavno nisem v takih polaganjih našla ne zgodbe ne dobre razlage...
Kar se tiče pa thete...ja, tu sem pa poskusila "igrat po pravilih"...pa se ni izšlo. Ker sem imela se možnost srečati tudi s prano, sem pa kar čisto spontano začela uporabljat koktajl obeh skupaj...in deluje... ;D
-
Meni zelo všečna tema je tudi "S KAKŠNIM NAMENOM SREČAMO DOLOČENE LJUDI"
...ta tema mi je pa res TOP!
Tolk enih ZAKAJjev se tu nadje, da bi se dalo pisat roman.
S to temo se odpre še "zakaj se znajdemo OB DOLOČENEM TRENUTKU NA DOLOČENEM MESTU" ali z drugimi besedami "ob pravem trenutku na pravem mestu" ali v negativnem smislu "ob "nepravem trenutku na nepravem mestu".
Če samo sebe vzamem v drobnogled se nešteto krat potrdi rek, da se vse zgodi z razlogom...nenazadnje tudi huda prometna ki sem jo imela v preteklosti....pa spori (tisti spori, ki spreminjajo zgodovino), in tudi vsi lepi slučaji...pa hecni...pa takšni in drugačni.
Joj in da ne pozabim "ZAREČENEGA KRUHA"...tu pa spadam definitivno v sam vrh, heheheeee
Kolk takega kruha mes me že nažrla v preteklosti, da sedaj že lep čas niti ne upam pomisliti več na beseo "NIKOLI", še manj pa jo uporabljati.
-
...še nekaj sem se spomnila, da moram napisati ;D ;D ;D
POMEN SANJ - tudi tukaj lahko trdim da sanje za vsakega človeka pomenijo drugače....moje mnenje.
Ne bo vsakemu "kakec" v sanjah prinesel denarja in dojenček povzročil spora.
Sanje so odvisne od vsakega posameznika...od tega kar prestaja tisti čas/dan, ko se zgodijo neke sanje...
Ko si na pragu neke prelomnice v življenju (otrok,poroka, služba,....) imaš pomojem itak pestro nočno življenje (beri;sanjsko)
Meni se je zadnjič sanjalo o vojni. Tako žive sanje, da vam ne morem povedat....cel dan nisem prišla k sebi in me je nenehno spremljal nek strah, stiska, napetost....Ko sem pogledala kaj naj bi te sanje pomenile, sem pa se itak skoraj pokakala od strahu, kaj bo prinesel dan.
Hvalabogu se ni zgodilo nic, ne tisti dan, ne dneve pozneje....
Pač smo "sprogramirani" tako, da te slaba napoved automatsko prestraši (vsaj mene) in te spremlja nek čuden občutek napetosti.
Jaz vedno sanjam ful živo. in zeloooo zeloooo redko se zgodi, da se sanj ne spomnim.
Da bi pa sanje dejansko prinesle nekaj določenege kar bi prebrala v sanjski knjigi pa ne morem trditi. Dejansko ne morem potrditi tega niti za ene sanje...
-
Gre pri številkah in peresih res za znamenja ali samo dajanje pomenu nečemu, kar zgolj je, obstaja? Zaporedja števil srečujemo vsakodnevno in jih ne opazimo, po namigu, da se v njih skrivajo pomeni, jih je pa takoj ogromno?
In peresa ... Sama jih v zadnjem času opažam ogromno. Delam v vili z 8 hektarji parka, v katerem se zaradi dogodkov zadnje mesece gibljem več. Poraščen je z drevjem, seveda so po tleh peresa! Morda pa veliko število mišjih lukenj, ki jih tudi opažam, nakazuje, da imam velike luknje v poznavanju nadznanosti.
So morda znamenja le "kdo išče, ta najde" fenomen?
Te metode z različnimi imeni (Nekajbio, Genonekaj, Fizionekaj itd.) na vedno nov način razlagajo pojave, ki so znanstveno opredeljeni že stoletja. Z oživitvijo in drugačnim vokabularjem vedno znova poskrbijo, da se knjige lepo prodajajo in tečaji dobro polnijo. Nekateri lovijo iskalce zena, ki si življenje raje razlagajo s fizikalnimi pojavi in se jim ustavi pozornost na "fizio", nekdo, ki ima težave z zdravjem, morda bolj verjame tistim na "bio", tretjim ugaja pridih usodne zaznamovanosti in se boj najdejo v "geno", četrti verjamejo, da je nad nami nekdo, ki maha z gajžlo in bodo zase izbrali metodo, v kateri nastopa neka entiteta z nadčloveškimi sposobnostmi.
Pika, OKM imam v neki meri tudi jaz. Hoja po taki in taki površini, toliko gibov za to in to ... Raje imam soda števila, če že mora biti liho, pa naj bo to nekaj na 5, ker je na sredini ... Ampak to je izven te teme.
-
Maja, pri meni določena stevila in znamenja res delujejo.
Seveda v postev ne jemljem sedmice, ki so na sosedovem avtu, ker te vidim pac vsak dan... in ne peresa nekje kjer je polno ptic.
Recimo spomnim se, da sem mavrico videla na dan pred bozicem, ko sem iskala neko darilo... obeti so bili slabi, ampak mi je mavrica dala vedeti, da dobim to kar sem krvavo iskala in sem res.
Prav tako stevilke 777 in 444. Kot pravim ne upostevam tistih ki jih vidim vsak dan...
Peresa... najbolj me osrecijo tista na cudnih mestih ko se vprasas kako je lahko sploh pero prislo tja... in te majo zame ravno pomen oz. se pojavijo ob pravem casu...
-
Zakaj pa ne bi bilo znamenja ravno pri sedmerem sosedu? ;)
Nekaj mesecev nazaj mi je hči prišla domov, malo pod vtisom sošolkine mame, ki se ukvarja z nečim, "kar pa res deluje".
Seveda gre za "new age duhovno prakso", ki je drugačna od vseh do sedaj in (seveda) edina, ki te lahko ozdravi tretje joške in te pripelje tudi do poslovnega uspeha, s pomočjo njenih seans se dvigneš nad ostalo rajo.
Pred hčerjo sem težko skrivala, da se mi je v trenutku snelo. No, nisem uspela skriti, ker je bil dim iz ušes preveč zgovoren.
Nisem pa se mogla zadržati in sem ji takoj glasno prepovedala kakršnokoli nadaljnje raziskovanje ali bognedaj prakticiranje omenjenega "nadzemeljskega fenomena". Z malo bolj blagozvočnim glasom sem ji tudi predlagala, da tja ne gre več.
Seveda sem mnenje utemeljila in sva imeli kar dolg pogovor okoli tega.
Pa da mi jo ženska začne še manipulirati s kakimi idejami, da je pa njena mama zagotovo na nizki vibraciji, če take seanse odklanja. :embarrassed: >:D >:(
-
Amen Pika... jaz bi odreagirala pomojem podobno kot ti.
Glede sedmerega soseda cutim na mehurju, da to ne more biti sporocilo, ampak pac samo njegova registrska ;D ;D ;D
Zdej ce bi bil mogoce za pol mlajsi, pol tanjši in še mogoce pol višji... no, takrat bi pomojem razmisljala drugače ;D ;D ;D
-
Oh, Pika, bi se meni prav tako snelo, verjemi.
Ok, poglejte. Dam še en konkreten primer. Doživela sem pozni splav, v 22. tednu nosečnosti. Ob taki travmi se človek potem res včasih začne spraševat, kaj je smoter vsega in kje se je zalomilo? Je to morda slaba karma? Je to morda "kazen" zato, da sem pustila moža? Sem si otroka premalo želela? Je za splav krivo prepričanje, da morda pa še vseeno nisem dovolj dobra mama? V mislih?
Ne. Realno gledano, do tega pač pride. Pika. ME malo matra, kaj točno je bil vzrok. Genetsko je bilo z otrokom vse ok, čakam še rezultate obdukcije. Sestra je šla na "kranio-sakralno terapijo", kjer ji je ženska pač povedala, da sem bila čustveno popolnoma razbremenjena vsega, zato se pa takoj zanosila (kar prej 6 let pa pol z bivšim možem nisem mogla). Pa me je pričelo matrat, kaj pa če bi šla k njej? Kaj pa če bi morda probala kaj drugega? Katera praksa je najboljša za to, da mi bo pa naslednjič uspelo? Sem si res sama kriva?
Odgovor je preprost. Žal bo tukaj pomagala zdrava kmečka pamet. Nobena druga kvazi terapija. Zgodilo se je. PIKA. (pa ne naša, ločilo). NE morem spremenit ničesar, da sedaj neumorno iščem vzroke, zakaj je do tega prišlo, pa bom morda na koncu samo dobila izvid, da je bila nepojasnena infekcija, ne. Ne grem se tega več. Dovolj je. Prikaldno mi je dan pred splavom popolnoma crknil telefon. Šla matična plošča. Samo nakup novega je bil mogoč. ŽE takrat sem v porodnišnici pomislila, evo, zgleda mora res vse staro umret, al kaj. In na simbolni ravni nekako je.
Sedaj sem jaz v ospredju, ne še 1000 drugih ljudi. ŽAl mi je, da se je tako izšlo. Travma je res izjemna. Vendar moje punce, ki je brcala veselo, pač pozabila ne bom. Ne bom pa sebe krivila, ker VEM, da nisem naredila popolnoma ničesar narobe. Počutila sem se več kot odlično, res sem imela lepo nosečnost. Sedaj počakam, da se mi telo pozdravi, potem pa z novimi močmi naprej. Ne bom iskala razlogov, zakaj, ne bom se obtoževala, ne bom hodila od enega do drugega in čakala, da morda mi bo pa ta in ta terapija pomagala. Ne! Dovolj! LEpo bom poskrbela zase in za svoje telo z zdravim načinom življenja. Prvič v življenju sem dejansko na bolniški, ne mrdam nič, služba bo že počakala. Tokrat sem jaz v ospredju. Ne zanimajo me mnenja tisočerih ljudi, ki, milo rečeno, želijo zgolj izkoristiti osebne tragedije, da povzdignejo svoj kvazi dober način za ozdravljenje. Prav, če zate učinkuje, ni nujno, da zame. Zelo realno že gldam na vse skupaj. Ne verjamem več vsakomur. Nič več. Pa čeprav imam sama izjemno mistične izkušnje, vključno s "preroškimi" sanjami. Pa tudi to, da vem ogromno stvari. Kako hecno, da sem partnerju celo nosečnost govorila, da imam občutek, da bom prej rodila. No, toliko prej, pa res nisem imela občutka, da bo, no. Pa tudi na koncu sem rodila v Lj porodnišnici, kar sem potihem nekako želela, ker jih tam pač vse poznam oz mi je domače, porod je bil lahek, popadki niso bili naporni ... Sam aizkušnja je bila lepa, kolikor pač je lahko.
Mislim, da se j epotrebno zavedat, da največ zase lahko narediš sam. Nihče drug ne more. Žal. Telo imamo samo eno, poskrbimo zanj tako zunaj, kot znotraj, tako fizično kot psihično. Ne ciklajmo se na starih izkušnjah, ki jih ne moremo spremeniti. Rajši gledajmo naprej. To je to.
-
Saša :'(
Sem 3x prebrala, najprej sploh nisem dojela, da je izkušnja nova, sem mislila, da pišeš o pretekli.
Mi je iskreno žal, ker vem, kako si že dolgo želiš otroka.
Je tako, kot si napisala. Tako pač je. O razlogih, razen medicinskih, najbrž "nima smisla" razglabljati, ker nam, iskreno rečeno, verjetno tekom življenja ni dano vedeti. Nismo preroki, nismo nadzemeljski, morda imamo preroške sanje, ampak... kolikokrat smo na osnovi njih dejansko prišli do resničnih uvidov? Ne mislim, da jih je potrebno ignorirati, niti slučajno.
Poskrbi zase, objemi izkušnjo, čeprav izjemno težko, in pojdi naprej.
O smislu vsega in razlogih in višjih namenih boš izvedela, ko bo čas za to. Zdaj pa so naloge tuzemske.
Zato pa tako, kot praviš, z zdravo kmečko pametjo in znanjem naprej, po najboljših močeh.
En velik objem! :-*
-
Velik objem tudi z moje strani, imam enako izkušnjo (24 tednov). Mene tolaži misel, da duše prihajajo na ta svet po vnaprej določene izkušnje. Ene se odločijo, da bodo tukaj manj časa... So pa vedno z nami :-*
-
Saša objem...
Naj se čimprej zacelijo vse rane, da bos lahko šla novim izivom nasproti.
-
Saša, objem ti pošiljam tudi jaz🤗. Si predstavljam, da ti je težko, ti želim, da gre mimo čimhitrejše. Če kaj rabiš, samo povej.🤗🥰.
-
Saša,
To je res bolj tragičen dogodek, vendar sem imel v mislih, dati ti odgovor, ki si ga v nadaljevanje napisala, zelo konkretno kar sama. Torej, da ne kriviš sebe, in kaj bi bilo, če ter podobno, ter da predvsem poslušaš sebe.
Tudi pri nas v družini smo imeli lani tak splav. Punčka kot tvoja je odšla deset dni pred porodom. Nekako sem najprej pomislil, da je tako še bolje, sa roditi se v tem času, najbrž v prihodnosti nima nekega posebno lepe dote. Nenazadnje se ravno tu piše o vplivu zvezd. Po drugi strani zopet, moja nekdanja partnerka je izgubila brata ki ga je podrl avto v petem letu starosti. Mama še danes nanj misli.
Torej v vseh takšnih dogodkih poskušam najprej potegniti tudi tiste dobre stvari, čeravno je vsak odhod za dušo in telo svoje vrste travma. Verjamem, da se bo tvoja deklica vrnila nazaj in to celo kmalu, saj tam pri njej niti časa ni.
Andres
-
Saša :'(
Sem 3x prebrala, najprej sploh nisem dojela, da je izkušnja nova, sem mislila, da pišeš o pretekli.
Mi je iskreno žal, ker vem, kako si že dolgo želiš otroka.
Je tako, kot si napisala. Tako pač je. O razlogih, razen medicinskih, najbrž "nima smisla" razglabljati, ker nam, iskreno rečeno, verjetno tekom življenja ni dano vedeti. Nismo preroki, nismo nadzemeljski, morda imamo preroške sanje, ampak... kolikokrat smo na osnovi njih dejansko prišli do resničnih uvidov? Ne mislim, da jih je potrebno ignorirati, niti slučajno.
Poskrbi zase, objemi izkušnjo, čeprav izjemno težko, in pojdi naprej.
O smislu vsega in razlogih in višjih namenih boš izvedela, ko bo čas za to. Zdaj pa so naloge tuzemske.
Zato pa tako, kot praviš, z zdravo kmečko pametjo in znanjem naprej, po najboljših močeh.
En velik objem! :-*
Ja, frišna izkušnja. Ampak kot sem rekla, nimamo kej.
Noč pred splavom sem dejansko sanjala, kako je otrok prišel iz mojega trebuha ven, ko sem še rekla, kaj si pa ti zunaj, si še premajhen, s partnerjem sva se spogledala, z otročkom "rokovala", potem je šal pa nazaj v trebuh. Na, evo ti ga zlomka, 12 ur pozneje je bil otrok res zunaj.
Pa dobro, nema veze. Pač tako je bilo, žal.
-
Velik objem tudi z moje strani, imam enako izkušnjo (24 tednov). Mene tolaži misel, da duše prihajajo na ta svet po vnaprej določene izkušnje. Ene se odločijo, da bodo tukaj manj časa... So pa vedno z nami :-*
Meni je najtežje samo to, da sem otroka še na porodni mizi čutila, kako brca. In sem dolgo časa morala se spopadati s tem, da sem otroka s porodom ubila. 14 dni je mimo, pa sem že veliko bolje, bolečina je pa vseeno prisotna. Vsaj fizično telo mi služi, če ne drugega.
-
Saša,
To je res bolj tragičen dogodek, vendar sem imel v mislih, dati ti odgovor, ki si ga v nadaljevanje napisala, zelo konkretno kar sama. Torej, da ne kriviš sebe, in kaj bi bilo, če ter podobno, ter da predvsem poslušaš sebe.
Tudi pri nas v družini smo imeli lani tak splav. Punčka kot tvoja je odšla deset dni pred porodom. Nekako sem najprej pomislil, da je tako še bolje, sa roditi se v tem času, najbrž v prihodnosti nima nekega posebno lepe dote. Nenazadnje se ravno tu piše o vplivu zvezd. Po drugi strani zopet, moja nekdanja partnerka je izgubila brata ki ga je podrl avto v petem letu starosti. Mama še danes nanj misli.
Torej v vseh takšnih dogodkih poskušam najprej potegniti tudi tiste dobre stvari, čeravno je vsak odhod za dušo in telo svoje vrste travma. Verjamem, da se bo tvoja deklica vrnila nazaj in to celo kmalu, saj tam pri njej niti časa ni.
Andres
Ja, res je. Ne sebe krivit, sprejet situacijo, pa iti naprej. Ne iskati vzroka.
Že drugi si, ki si rekel, da bo duša prišla nazaj. Pa tudi sicer imam občutek, da je nekdo še vedno tu. Ravno včeraj, ko sem šla spat, je nekaj čudnega se dogajalo. Pa dobro. Pustimo stvari.
Hvala za lepe misli in želje.
-
Velik objem tudi z moje strani, imam enako izkušnjo (24 tednov). Mene tolaži misel, da duše prihajajo na ta svet po vnaprej določene izkušnje. Ene se odločijo, da bodo tukaj manj časa... So pa vedno z nami :-*
Meni je najtežje samo to, da sem otroka še na porodni mizi čutila, kako brca. In sem dolgo časa morala se spopadati s tem, da sem otroka s porodom ubila. 14 dni je mimo, pa sem že veliko bolje, bolečina je pa vseeno prisotna. Vsaj fizično telo mi služi, če ne drugega.
Objem <3
-
No, take stvari pa tudi sama počnem že od malega.
Na vse možne načine.
Kot otrok sem npr. si na poti v vrtec zadala, da moram prehoditi točno določeno število korakov, da se bo nekaj dobro izšlo.
Če nisem mogla izpeljati zadane naloge (mi je kdo preprečil ali kaj podobnega), sem bila precej živčna in nemirna.
Na poti čez cesto sem morala hoditi po črtah in pri tem ne stopiti čez rob polja. Da je bilo potem vse ok.
Vse se je moralo enakomerno porazdeliti na parne polovice, npr. 20 korakov z levo in 20 korakov z desno nogo.
Če nisem zaključila z desno, sem bila čisto živčna, odpravila sem se celo nazaj in "popravila hojo".
Imela sem in še vedno imam še kar nekaj obsesij, ki so še precej bolj "na hard".
Strokovno temu rečejo obsesivno kompulzivna motnja. :)
Tudi obračanja glav in premikanja nog sem "izvajala" skozi vse šolanje, z enakim namenom, dobiti odgovor DA ali NE. Ali pa si zagotoviti nek pozitiven izid.
Glede na to, da marsikaj počnem že več kot 40 let, sem najbrž zadovoljna z rezultati. :D
(Ker naloge pač ponavljam, dokler se ne izide.)
To je pa cisti OCD draga moja :)
-
No, take stvari pa tudi sama počnem že od malega.
Na vse možne načine.
Kot otrok sem npr. si na poti v vrtec zadala, da moram prehoditi točno določeno število korakov, da se bo nekaj dobro izšlo.
Če nisem mogla izpeljati zadane naloge (mi je kdo preprečil ali kaj podobnega), sem bila precej živčna in nemirna.
Na poti čez cesto sem morala hoditi po črtah in pri tem ne stopiti čez rob polja. Da je bilo potem vse ok.
Vse se je moralo enakomerno porazdeliti na parne polovice, npr. 20 korakov z levo in 20 korakov z desno nogo.
Če nisem zaključila z desno, sem bila čisto živčna, odpravila sem se celo nazaj in "popravila hojo".
Imela sem in še vedno imam še kar nekaj obsesij, ki so še precej bolj "na hard".
Strokovno temu rečejo obsesivno kompulzivna motnja. :)
Tudi obračanja glav in premikanja nog sem "izvajala" skozi vse šolanje, z enakim namenom, dobiti odgovor DA ali NE. Ali pa si zagotoviti nek pozitiven izid.
Glede na to, da marsikaj počnem že več kot 40 let, sem najbrž zadovoljna z rezultati. :D
(Ker naloge pač ponavljam, dokler se ne izide.)
To je pa cisti OCD draga moja :)
Vem, draga moja. :)
Točno to sem tudi napisala, verjetno si spregledala. ;)
-
Ma mi ze cel dan dreka povezava, pa na pol berem. Vidim zdaj :)
Sem imela nekaj podobnega kot otrok, je pa minilo potem samo od sebe. Edino kar mi je ostalo je da grem zilijonkrat preverit a so vrata zaklenjena ko grem od doma 🤣
-
Kot otrok sem imela tudi jaz to bolj izraženo.
Me pa ne ovira v življenju. Pač zraven vsega še nekaj takega meljem. Nič drastičnega.
Pa dedno je očitno. :D Tako, kot težave s spanjem. ::)
-
Edino kar mi je ostalo je da grem zilijonkrat preverit a so vrata zaklenjena ko grem od doma 🤣
To pa ni OCD, ampak paranoja oz. preganjavica. :D
Edino, če to delaš iz razloga, da moraš sedemkrat nazaj in preveriti, ker drugače boš npr. bankrotirala.
In ne iz strahu pred nepovabljenimi gosti.
-
ja vcasih je bilo da je moralo bit v parnem stevilu ipd gluposti. Ce sem sla 3 preverit, sem sla se 4-tic da je parno. Potem pa spet kva pa ce nisem zaprla in grem se enkrat in potem moras spet se enkrat da bo parno haha. No ampak hvala bogu ni tako hudo vec. Zdaj grem samo parkrat preverit ne gledam vec na par/nepar.
-
Glede nove generacije otrok še malo mojega razmišljanja...
Mislim, da ima vsaka generacija neko svojo rdečo nit, tako naša, kot naših staršev in sedaj seveda naših otrok...
Astrološko se to da lepo povezati in simbolno, arhetipsko prebrati iz zunanjih, transpersonalnih planetov (uran, neptun, pluton), za ožjo generacijo tudi iz saturna in jupitra...
Seveda potem za vsakega posameznika glede na aspekte z njegovimi osebnimi planeti...ampak generacijsko, definitivno s transpersonalnimi planeti...
Generacija moje hčere ima npr. uran konjunkcija neptun v kozorogu, še mlajša generacija ima še to isto konjunkcijo v vodnarju...
oni dejansko rušijo tabuje glede sistemov, nekako se požvižgajo na sisteme, avtoritete,po drugi strani se pojavlja idealizacija nekih novih sistemov, katere mogoče mi niti ne razumemo še dobro...Njim je tehnologija (uran) še kako blizu, drugačen pristop k vsem sistemom-šolstvo, zdravstvo, cerkev....vse to so sistemi, ki njim ne pomenijo kaj dosti...v ospredju so poživila, ki so prisotna na vseh zabavah, omamljanja,njim je to nekaj normalnega...
Prinesli so nam tudi kriptovalute, kar je res čisto uransko...postali so veliki individualisti...kar je tudi uransko...druženje je večinoma preko tehnologije, spola se izenačujeta, ne ločiš več dobro med fanti in puncami, niti fizično, niti psihološko...
Vsekakor bodo verjetno v kolektiv prinesli precej drugačno zavedanje kot smo ga imeli mi glede tega kaj je status, kaj je sistem, njim vsi ti nazivi, ki smo jim še mi dajali veliko pomembnosti, saj je bilo za temi nazivi v resnici veliko znanja, ne pomenijo več kaj dosti...no, ta odnos do vsega tega se je s to generacijo precej spremenil...
Tudi odnos do spola se je precej spremenil...Uransko smo vsi brezspolni...verjetno se tudi ne bodo toliko odločali za družine, otroke, to je generacija hladnega razuma...
Potem smo imeli 7 let generacijo s kvadratom med plutonom v kozorogu in uranom v ovnu (od 2011 do 2019), ko odrastejo, bodo definitivno prinašali spremembe, ki ne bodo ravno lahkotno izpeljane...prej nasilno rušenje še kar je za ostalo zrušit in preobrazit od zastarelih sistemov...
In če pogledam sedaj te nove zemljanke in zemljane, rojene s trigonom med plutonom v kozorogu in uranom v biku, ter konjunkcijo plutona in saturna v kozorogu...verjetno dokončno rušenje in preobrazba vseh sistemov... in postavljanje novih sistemov, upam prinesejo novo zlato dobo (saturn)...
-
Glede nove generacije otrok še malo mojega razmišljanja...
Mislim, da ima vsaka generacija neko svojo rdečo nit, tako naša, kot naših staršev in sedaj seveda naših otrok...
Astrološko se to da lepo povezati in simbolno, arhetipsko prebrati iz zunanjih, transpersonalnih planetov (uran, neptun, pluton), za ožjo generacijo tudi iz saturna in jupitra...
Seveda potem za vsakega posameznika glede na aspekte z njegovimi osebnimi planeti...ampak generacijsko, definitivno s transpersonalnimi planeti...
Generacija moje hčere ima npr. uran konjunkcija neptun v kozorogu, še mlajša generacija ima še to isto konjunkcijo v vodnarju...
oni dejansko rušijo tabuje glede sistemov, nekako se požvižgajo na sisteme, avtoritete,po drugi strani se pojavlja idealizacija nekih novih sistemov, katere mogoče mi niti ne razumemo še dobro...Njim je tehnologija (uran) še kako blizu, drugačen pristop k vsem sistemom-šolstvo, zdravstvo, cerkev....vse to so sistemi, ki njim ne pomenijo kaj dosti...v ospredju so poživila, ki so prisotna na vseh zabavah, omamljanja,njim je to nekaj normalnega...
Prinesli so nam tudi kriptovalute, kar je res čisto uransko...postali so veliki individualisti...kar je tudi uransko...druženje je večinoma preko tehnologije, spola se izenačujeta, ne ločiš več dobro med fanti in puncami, niti fizično, niti psihološko...
Vsekakor bodo verjetno v kolektiv prinesli precej drugačno zavedanje kot smo ga imeli mi glede tega kaj je status, kaj je sistem, njim vsi ti nazivi, ki smo jim še mi dajali veliko pomembnosti, saj je bilo za temi nazivi v resnici veliko znanja, ne pomenijo več kaj dosti...no, ta odnos do vsega tega se je s to generacijo precej spremenil...
Tudi odnos do spola se je precej spremenil...Uransko smo vsi brezspolni...verjetno se tudi ne bodo toliko odločali za družine, otroke, to je generacija hladnega razuma...
Potem smo imeli 7 let generacijo s kvadratom med plutonom v kozorogu in uranom v ovnu (od 2011 do 2019), ko odrastejo, bodo definitivno prinašali spremembe, ki ne bodo ravno lahkotno izpeljane...prej nasilno rušenje še kar je za ostalo zrušit in preobrazit od zastarelih sistemov...
In če pogledam sedaj te nove zemljanke in zemljane, rojene s trigonom med plutonom v kozorogu in uranom v biku, ter konjunkcijo plutona in saturna v kozorogu...verjetno dokončno rušenje in preobrazba vseh sistemov... in postavljanje novih sistemov, upam prinesejo novo zlato dobo (saturn)...
Zelo lepo si to napisala, Sanjalka. Najbrž bo veliko na tem, vendar trenutna situacija je tako hudo drugačna od preostalih generacij, ter stilom življenja takrat, da niti ne morem verjeti, da je vse povezano z astrologijo. Najbrž gre še za kakšno globlje spreminjanje sveta. V eni knjigi je pisalo, da so bili v civilizaciji ko je bila Hiperborei al kaj je že bilo tam v Pacifik, ljudje pač bitja, torej brezspolni, in da ni bil greh dotikati se drug drugega. Podobno kot med angeli. Ko bi si kdo prizadeval, da se vzpostavi takratni stil življenja.
Andres