Danes sem dobil na mail članek iz Financ in ga tu objavljam.
Andres
Zlagani Lojze Peterle
Vir: Finance
Laganje kot družbena vrednota
Predsedniški kandidat vladnih strank NSi, SDS in SLS Lojze Peterleje med vsemi kandidati zagotovo tisti politik, ki se pred volivci najraje prikazuje kot pošten, resnicoljuben in nasploh zaupanja vreden politik. Vendar Peterletova politična preteklost, ki je povezana z eno najodmevnejših in nikoli pojasnjenih tranzicijskih afer Slovin, opozarja ravno nasprotno, da je Peterle dejansko nezaupanja vreden politik.
Afera Slovin
Nerazčiščena afera Slovin opozarja, da bi s Peterletovo izvolitvijo za predsednika države laganje postalo družbena vrednota.
V Financah smo januarja letos ob zamenjavi tolarja z evrom v kolumni Tolarjevo slovo od afere Slovin (11/2007) opisali ozadje nikoli pojasnjene afere Slovin, ki je nastala v začetku oktobra 1991 ob zamenjavi jugoslovanskih dinarjev s tolarji, ko je Demosovi vladi predsedoval Lojze Peterle.
V avgustovskih Financah je bila v sklopu pisanja o predsedniški volilni kampanji v članku Kaj so pometli pod preprogo? (161/2007) povzeta navedena kolumna: tedanji Peterletov minister za trgovino Maks Bastl, ki je bil tako kot Peterle član vladne stranke Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), je jeseni 1991 prek direkcije za blagovne rezerve podjetju Slovin brez zavarovanja in preverjanja visoko tveganega posla nakazal skoraj milijardo tedanjih jugoslovanskih dinarjev (približno 20 milijonov evrov) za nakup blaga in deviz v Srbiji. Ko je Slovin dva meseca pozneje z blokiranim žiro računom ostal praznih rok, je minister Bastl v časopisu Delo izrekel eno najbolj škandaloznih laži v celotnem obdobju tranzicije, da je šlo pri državnem poslu s Slovinom le za navaden ničvreden papir: "Še dan pred zamenjavo denarja smo v Beograd poslali papirje, saj pri vsem ne gre za nič drugega kot za papir. Ker potrebujemo uvozno blago, smo šli v to zamenjavo dinarjev. Jaz v vsem skupaj ne vidim tragedije. Saj gre vendar samo za papir, zdaj pa je okoli tega nastal tak cirkus." (Minister Bastl pravi, saj gre samo za papir, Delo, 24. decembra 1991)
Pri 20 milijonih evrov izgubljenega državnega denarja je šlo v resnici večinoma za bančna posojila, ki jih je pozneje morala vrniti direkcija za blagovne rezerve. Ker je šel Slovin v stečaj, je morala država za pokrivanje izgub direkcije nameniti tudi davkoplačevalski denar neposredno iz proračuna. Peterle je kot tedanji predsednik vlade obljubil, da bo zadeva razčiščena, a so samo zamenjali njegovega strankarskega kolega Bastla in vse skupaj pometli pod preprogo.
Peterletov odgovor
Predsedniški kandidat Peterle se je nekaj dni pozneje odzval na pisanje Financ dobesedno takole: "Ker s Slovinom nimam nič, na moji duši tudi nič ne leži. Ko se je zadeva pojavila, sem takratnega ministra za trgovino Maksa Bastla prosil, naj odstopi, če v mesecu dni ne bo mogel razčistiti zadeve. Tako je tudi storil, vendar pa pristojni organi v preiskavi niso našli podlage, da bi proti njemu podali kazensko ovadbo, zato je v mojih očeh čist. Čudim se, da o tem pišete prav zdaj, pred začetkom uradne volilne kampanje za predsedniške volitve, in pogrevate pred 15 leti zaključene zgodbe" (Odmev: Kaj so pometli pod preprogo?, 168/2007)
Peterletov odziv na afero Slovin je pomemben iz razloga, ker gre za njegov prvi javni odziv po letu 1992. V vsem tem obdobju je namreč ignoriral javne pozive, naj kot predsednik Demosove vlade pojasni ozadje afere Slovin.
"S Slovinom nimam nič"
Ker je predsedniški kandidat v odzivu v Financah zatrdil, da s Slovinom nima nič, podpisani navaja citat iz njegove knjige Zamolčane zgodbe slovenske tranzicije (Kovač, 1997, stran 173), kjer je med drugim opisana tudi Peterletova vloga v Slovinovi zgodbi: "Poleti 1991, ko je politična napetost med Slovenijo in Beogradom dosegla svoj vrhunec in je bilo trgovanje s poceni devizami v južnih republikah v polnem zamahu, je tedanji predsednik vlade Lojze Peterle po telefonu poklical enega od finančnikov Ljubljanske banke in ga na kratko obvestil o nekem poslu, povezanem z akreditivi. Čez nekaj tednov je predsednikovemu klicu sledil obisk predstavnikov finančnega ministrstva in podjetja Slovin v banki. Govorili so o akreditivnem poslu, ki ga je Slovinu ponudilo beograjsko podjetje ABC Coblex in se je pozneje sprevrgel v največjo državno afero Slovin".
Čiščenje Bastlove krivde
Peterle je v odzivu v Financah o vloge ministra Bastla zapisal, da "pristojni organi v preiskavi niso našli podlage, da bi proti njemu podali kazensko ovadbo, zato je v mojih očeh čist".
Podpisani je kot novinar Mladine leta 1992 in 1993 v številnih člankih pisal o aferi Slovin, kjer je v središče afere postavil Bastlovo škandalozno izjavo, s katero je dinarsko imetje države v Slovinovem poslu v vrednosti tedanjih 20 milijonov evrov primerjal z navadnim ničvrednim papirjem. Tako je pred 14 leti v članku Slovinova lestev groze (Mladina, št. 2., 19. januarja 1993) razkril, da je kriminalistična služba v preiskavi afere Slovin dejansko ščitila najvišje državne predstavnike na čelu z ministrom Bastlom, ki so bili odgovorni za nastanek afere Slovin. V enoletni kriminalistični preiskavi afere Slovin, kjer je sodelovalo kar 26 kriminalistov z raznih UNZ in je uradno potekala od decembra 1991 do decembra 1992, kriminalisti z ministrom Bastlom niso opravili niti običajnega rutinskega pogovora zbiranja obvestil.
Zoper novinarja štirinajst letna gonja
Nekaj dni po izidu navedenega Mladininega članka je temeljno javno tožilstvo v Ljubljani zoper novinarja sprožilo kazenski pregon z obrazložitvijo, da naj bi škodil časti in dobremu imenu kriminalističnega inšpektorja Klaudija Stroliga, ki je operativno vodil kriminalistično preiskavo v aferi Slovin. Kazenski pregon zoper podpisanega novinarja je v imenu države vodil tedanji javni tožilec v Ljubljani Tomaž Miklavčič, ki ga je na mesto vodje temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani leta 1991 imenovala prav Peterletova stranka SKD. Leta 1995 je višje sodišče v Ljubljani novinarja pravnomočno oprostilo.
Zoper podpisanega novinarja je spomladi 1993 odškodninski postopek sprožil tudi imenovani kriminalist Stroligo. Pravdna zadeva je potekala kar 14 let in je bila pravnomočno končana šele letos marca, ko je vrhovno sodišče pravnomočno odločilo v korist novinarja. V več kot desetletni pravdni zadevi so se razkrile številne umazane podrobnosti iz poteka kriminalistične preiskave v aferi Slovin. Vodja kriminalistične preiskave Stroligo je leta 1999 pod sodno prisego med drugim priznal, da je kriminalistična služba vseskozi vedela, da je minister Bastl javno govoril neresnico o državnem denarju kot ničvrednem papirju, vendar kljub temu zoper njega ni začela postopka preiskave in ni raziskala motiva Bastlovega laganja. (Zapisnik o glavni obravnavi pri Okrožnem sodišču v Celju z dne 2. julija 1999, Opr. št. P 574/95)
Bralci Financ si morajo predstavljati razsežnost tedanje afere Slovin na primeru, če bi danes denimo kakšen vladni minister javno govoril neresnico o porabi 20 milijonov evrov državnega denarja in bi se znašel na naslovih straneh časopisov, kriminalisti pa bi vedeli za ministrovo laganje in kljub temu ne bi raziskali motiva za njegovo zavajanje javnosti.
Molk Peterletove vlade
Nekaj tednov po javnem izbruhu afere Slovin, 20. januarja 1992, je zasedal tudi skupščinski odbor za proračun in javne finance in od Peterletove vlade zahteval, da odboru predloži pisno poročilo s podrobno kronologijo sklepanja poslov s Slovinom: "V poročilu je potrebno odgovoriti na vprašanja, ali je bila sklenitev pogodbe s Slovinom glede na stanje blagovnih rezerv nujna, kdo je bil garant, kako je bila terjatev zavarovana in ali je nabavljeno blago v enaki realni vrednosti tolarjev?" (Poročilo odbora za proračun in javne finance, št. 000-01/90-2/78, 1. januarja 1992).
Na naslednji seji skupščinskega odbora za proračun, 12. februarja 1992, se je na pobudo opozicijske LDS odločalo tudi o ustanovitvi posebne preiskovalne komisije v aferi Slovin. Temu predlogu je najbolj nasprotoval Janko Deželak, ki je bil tako kot premier Peterle in minister Bastl član vladne stranke SKD. Preiskovalna komisija v aferi Slovin dejansko ni nikoli začela delovati, Peterletova vlada pa tudi ni odgovorila na nevšečna vprašanja skupščinskega odbora za proračun.
Nerazčiščena afera Slovin
Danes je tudi uradno znan razplet kriminalistične preiskave afere Slovin, saj v akreditivni aferi Slovin ni bil nikoli pravnomočno obsojen nihče. K neslavnemu razpletu afere Slovin je treba dodati tudi usodo Peterletovega ministra Bastla, ki je bil zaradi afere Slovin februarja 1992 razrešen kot minister, vendar kriminalisti zoper njega niso nikoli uvedli preiskave. Pozneje je postal direktor celjskega podjetja Emo in se v tranziciji prelevil v enega najpomembnejših celjskih poslovnežev. Družina Bastl je namreč lastnica koncerna Maksim, poslovnež Bastl pa se je skupaj z družino na letošnji Managerjevi lestvici sto najbogatejših Slovencev znašel na 21. mestu z ocenjeno vrednostjo premoženja 22,4 milijona evrov. Gre za približno enako vrednost premoženja, ki jo je Bastl kot Peterletov minister v aferi Slovin označil za navaden ničvreden papir.
Pogrevanje preteklosti
Predsedniški kandidat Peterle se je v odzivu v Financah čudil, zakaj Finance z afero Slovin pogrevajo zgodbe izpred 15 let. Hkrati isti Peterle v volilni kampanji pogreva mnogo starejše zgodbe iz obdobja med drugo svetovno vojno ali po njej. Po Peterletu je očitno primerno, da se v volilni kampanji pogrevajo le tiste zgodbe iz preteklosti, ki so v njegovem političnem interesu, druge (denimo nikoli razčiščena afera Slovin) pa naj ostanejo pred volivci zamolčane.
Ne glede na Peterletov odnos do afere Slovin ostaja dejstvo, da lažnivi minister Bastl še danes ostaja v Peterletovih "očeh čist". S Peterletovo izvolitvijo za predsednika države bi laganje tako postalo družbena vrednota, Slovenija pa bi dobila lažnivega predsednika.
Nerazčiščena afera Slovin opozarja, da bi s Peterletovo izvolitvijo za predsednika države laganje postalo družbena vrednota.
