žito prihodnosti že danes na našem trgu
Kamut je starodavno žito, ki je bilo dolgo pozabljeno. Ponovno so ga odkrili ob izkopavanjih grobnic v Dashari v Egiptu, ko so odkrili v enem od velikih glinenih vrčev žito. V Egiptu so gojili KAMUT že 4000 let pred Kristusom in so ga imenovali »DUŠA ZEMLJE«. Omogočilo je razvoj Egipčanske kulture in kraljestev in preživetje ljudstva v obdobju 4000 let. Zrna so bila večja od vseh do takrat znanih. Znanstvenik ki ga je odkril, je semena leta 1977 odnesel v Arkansas svojemu očetu in mu dejal, da ga naj poseje. Mislil je, da iz tega ne bo nič, saj je seme staro več kot 5000 let. Vkljub častitljivi starosti je seme vzklilo in žitni klas je imel bogata zrna. Posebnost je bila izrazita sladkost teh zrn in mehak okus. Analiza je pokazala, da ta zrna vsebujejo od 20- 40 % več beljakovin kot ostale vrste, veliko olj, vitaminov ter mineralov. Prebava je bila izrazito lahka, tudi pri bolnikih z alergijama na žita. Samo pri znani alergiji na gluten se je pojavila blaga reakcija. Leta 1977, je bilo posejano prvo seme in od takrat se je pridelava hitro razširila po celem svetu. Uspeva v suhem podnebju, na zemlji z malo vode in ne potrebuje skoraj nobene zaščite. Ugotovili so, da je primerno za rast pod težavnimi pogoji.
Pri pripravi kruha in različnih proizvodov, so ugotovili, da zaradi izrazito sladkega okusa, ni
potrebno dodajati nobenega sladkorja. Ob uporabi celotnega zrna je primeren za prehrano sladkornih bolnikov, bolnikov z različnimi alergijami, za pripravo polnovrednih proizvodov v pripravi hrane za shujševalne diete in v številnih zdravilnih programih.
Že 1990 leta je ustanovljeno Ameriško združenje za Kamut, čez nekaj let pa se je pridelava razširila tudi v Evropo. Zaradi bogastva okusa in hipoalergičnih lastnosti, se njegova uporaba širi bliskovito v dietetiki, kozmetiki, v kontroliranih dietah za diabetike, srčne bolnike, za prehrano žena v času nosečnosti in pri resnih obolenjih po obsevanjih, kemoterapiji in številnih drugih težavah.
Zrna Kamuta so visoke energetske vrednosti in vsebujejo več beljakovin, Cinka in Magnezija kot ostala žita. Vsebuje tudi več antioksidativnega Selena, ki preprečuje nastanek raka na prostati in povečuje imunsko odpornost. Vsebuje tudi 30 % več kompleksa vitamina E (alfa 2, beta tokoferol, delta… in ostale tokole). Kvalitetna zrna vsebujejo tudi do 65% več aminokislin in nezasičenih maščobnih kislin. Vsebuje veliko vitaminov B1, B2, niacina, pantotenske in folne kisline, B6 in vitamin E. Zaradi tega se kamut ocenjuje kot visoko energetska hrana.
Zaradi hipoalergenih lastnosti predstavlja Kamut odličen nadomestek za navadno žito. Pri uporabi kamuta so znanstveniki opazovali manj alergij in to za dobrih 70 %. Če pa so se reakcije pojavile, so bile te bistveno blažje kot reakcije na navadna žita. Vendar velja, da tisti, ki imajo kronične alergije potrebujejo pregled in nasvet zdravnika. Samozdravljenje ni dovolj!
Kamut je torej staro žito, ki je praoče trdih vrst žit. Zaradi srečnih okoliščin je ostalo gensko nespremenjeno, in vsebuje veliko beljakovin na katere človek ni preobčutljiv. Znanstveniki, ki so raziskovali genske lastnosti so odkrili, da je kamut drugačne genske osnove kot PIRA, ki je praoče mehkih vrst žit in primerna za rast v višjih in hladnih legah, vsebuje pa beljakovine drugačne sestave.
Zaradi enostavne pridelave in ker ne potrebuje dodatnega gnojenja in zaščite, predstavlja Kamut idealno žito za bioekološko pridelavo
Recepte dobite na:
http://WWW.biotop.s5.com 
