Poizkusi preusmeriti energijo stran od njega, bolj kot se boš ukvarjal z njim, več energije boš dajal njemu in temu dogodku.
Mogoče samo vprašanje zakaj se je to zgodilo, kaj lahko spremeniš, da se to ne bo dogajalo več?
Bom poskusil preusmeriti energijo... Zdajle že res v mislih nekaj ur samo tole premlevam...
To se je zgodilo zato, ker on nadleguje osebo ženskega spola, ki je meni zelo blizu in jo imam zelo rad. Zato tudi ne pustim, da jo nadleguje in to njemu ne paše. On pa zelo hitro prične zmerjati, poniževati in groziti. Težava pa je samo v njemu, kajti on je tisti, ki hodi nadlegovat. Čez življenje smo ga spustili preblizu. Vedno smo mu vse pomagali, mu dali, če je kaj potreboval. Teh stvari ni nikoli cenil. Potem je začel izsiljevati vedno bolj in bolj.
Če kaj ni po njegovo pride zmerjat na našo zemljo, grozit in poniževat. Za stvari, ki jih je v življenju storil narobe so krivi drugi. On ni nikoli nič kriv. V življenju smo mu veliko dali in tole smo začeli dobivati v zameno. Nekako dobivamo v obrokih nazaj. Grozno. Da ne omenjam, da mi je danes zjutraj vsaj deset krat zabičal, da naj crknem in da to tudi bom. Tega si ne morete predstavljati in tudi boljše, da si ne.
Če jaz ne bi bil po naravi dober človek me take stvari ne bi prizadele. Takole pa sem danes imel občutek, kot da mi v glavi igrajo nogomet in da je notranjost možganov gol brez golmana.
Drugemu daš zgolj toliko kot sam želiš in še to daš samo iz ljubezni, vse ostalo je kupovanje nečesa, mogoče notranje praznine oz. želje da bi nas nekdo imel rad, nas cenil, spoštoval...
Pomaganje nekomu, ki za to ni prosil oz. ni izrazil želje po tej pomoči ni pravilno, je zgolj hranjenje naših potreb po tem,da pomagamo...
Se pravi, prenehati s temi dejanji pomoči in ustrezno postaviti mejo, notranjo mejo, se pravi začutiti na notranji ravni sami v sebi, kje je tista meja do kam dovolimo, da drugi posegajo... Ko to osvojimo, nam takšni ljudje ne hodijo več blizu, dokler imamo to željo po tem, da smo priznani, da nas bodo drugi cenili, če bomo dobri in jim bomo pomagali, se nam bo obrnilo ravno v obratni smeri, saj delujemo izven zakonov narave...
Pomagati pomeni nekoga nekaj naučiti, da bo zmogel sam..Če mu pomagamo tako,da mu odvzamemo lekcijo učenja, je on na neki notranji ravni jezen na nas, ker smo mu odvzelo to lekcijo in smo jo opravili namesto njega...
Kot bi otroka stalno vozil na vozičku in mu ne bi dovolil,da shodi...Pustiti, da se ljudje naučijo lekcij, ki se jih morajo...Pomoč drugim ni vedno prava pomoč, velikokrat, če ne največkrat je to, da s tem pomagamo sami sebi, a se tega niti ne zavedamo...Potem pa smo posledično jezni, kot kako smo bili mi dobri, oni pa sedaj niso hvaležni...Mi žrtve, oni pa tisti ta "grdi"...
Mogoče bo kdo rekel, da sem ostro napisala, ampak takšno je moje spoznanje..., žal...
