Ta dogodek, ki vam ga bom predstavila, se je zgodil pred nekaj leti, na otoku Krku. Prisotni pa smo bili štirje prijatelji in se ga spominjamo še danes, kot odrasli ljudje, s tesnobo. Bili smo na letnem dopustu, v majhni vasici ob robu Malinske.Zvečer smo se zbrali na samem, stran od staršev, in se pogovarjali o različnih temah. Šli smo tudi na sprehod po temi, do zadnje hiše v vasi, naprej pa so bile le kozje steze in grmičevje. Ker je pri zadnji hiši gorela luč smo se iz otroške radovednosti ustavili, stopili na teraso in pokukali skozi okno.V kuhinji je na leseni klopi, kjer so ponavadi zložena drva, sedela starka, oblečena v značilno črno nošo in strmela predse. A vendarle, prizor starke je bil videti grozen zato smo se v hipu razbežali proč od ze zadnje hiše v vasi. .
Naslednji dan, je obiskal starše neki starec iz vasi.Med pogovorom, je vprašal tudi nas
nekoliko mlajše, kaj počnemo ob večerih, ko se v vasi ne dogaja nič zanimivega za mlade.
Eden čez drugega smo mu hiteli razlagati kako se sprehajamo po vasi, ko mu prijatelj
pove, kaj se je zgodilo včeraj, pri zadnji hiši in kako smo se vsi prestrašili.
V tem trenutku nas je starec nejeverno pogledal in rekel, da v tej hiši že dvajset
letlet nihče ne živi. Dodal je še, da ima on ključe od hiše, kjer je res živela
starka, ki pa je pokojna že dvajset let. Še isti večer smo šli to hišo pogledat.
Bila je zaprta s polknami in kaveljci na njih so bili zarjaveli in polni pajčevine.
Bila je zaprta, kot da bi je že dvajset let nihče odprl.In tudi leta po tem dogodku
je hiša še vedno zaprta. Kaj potemtakem smo mi videli?
